Piše: Vida Kocjan
Dr. Jože Podgoršek kot predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) zastopa kmete in gozdarje, vodi zbornico ter usmerja njeno delo. Z njim smo se pogovarjali o letošnji suši, visokih stroških goriva, vladnih ukrepih, fundaciji Srce podeželja in o prihodnosti slovenskega kmetijstva v novi skupni kmetijski politiki po letu 2027. Pogovor se vrača k istemu vprašanju: kako ohraniti kmetije kot pridelovalce hrane in poskrbeti, da v stiski ne ostanejo same.
Spoštovani dr. Podgoršek. Letošnja suša je ponekod pobrala tudi do 90 odstotkov pridelka. Kako resna je po vaši oceni škoda – ne le na njivah, ampak tudi pri krmi, čredah in prihodnji pridelavi hrane?
Letošnja suša je ena izmed najobsežnejših in najhujših doslej in prizadela je praktično vse kmetijske panoge. Pri žitih pričakujemo do 50-odstotni izpad pridelka, pri koruzi ponekod do 90 odstotkov, pri krompirju so izgube med 30 in 90 odstotki. Posebej zaskrbljujoče je stanje na travinju, saj bo zaradi slabše kakovosti in količine krme marsikje ogrožena preskrba živine v zimskem obdobju. To pomeni, da posledice niso samo letošnje – če bo primanjkovalo krme, bodo kmetje imeli dodatne stroške, posledice pa se lahko pokažejo tudi pri živinoreji in prihodnji proizvodnji hrane. Obstaja tudi tveganje, da bodo nekateri kmetje morali prodati čredo, kar bo imelo negativne posledice tudi na prehransko varnost. Zato potrebujemo hitro pomoč, da ohranimo proizvodni potencial slovenskih kmetij.
KGZS je avgusta predlagala sveženj ukrepov, tudi finančno pomoč po zgledu leta 2022. Kaj od tega je država že sprejela in kaj kmetje še čakajo?
KGZS je ministrstvu poslala obsežen nabor predlogov, ki smo ga razdelili na tri sklope. Prvi so ukrepi s finančnimi posledicami. Predlagali smo najmanj 35 milijonov evrov pomoči za stabilizacijo pridelave in nakup krme, prestrukturiranje kreditov in možnost nakupa krme prek Sklada za regionalni razvoj, odpis prispevkov za obvezno in prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmečkih zavarovancev, znižanje zakupnin za kmetijska zemljišča v lasti Republike Slovenije ter izvedbo predplačil neposrednih plačil za leto 2026 v oktobru. Predlagali smo tudi finančno pomoč sladkovodnim ribičem zaradi izpada dohodka zaradi visokih temperatur vode in nizkih pretokov.
Drugi sklop so ukrepi, ki ne zahtevajo dodatnih finančnih sredstev, ampak odpravo administrativnih ovir. Med njimi so sprememba nitratne direktive, možnost nakupa konvencionalne krme za ekološke kmetije ter zamik izvedbe ukrepov ozelenitve in prilagajanje ukrepov SKP.
Tretji sklop so sistemski ukrepi. Tu smo izpostavili predvsem hitrejše in enostavnejše umeščanje namakalnih sistemov v prostor ter znižanje odstotka potrebnih soglasij za njihovo ureditev. Predlagali smo tudi povečan izlov divjadi zaradi zmanjševanja pridelka na travnikih in njivah, povečan izlov medvedov ter uvrstitev volka med lovne vrste. V gozdarstvu pa smo predlagali intenzivno nameščanje feromonskih vab za podlubnike in ažurno spremljanje gozdov zaradi pričakovanega povečanega napada v zimskem in spomladanskem času.
Država je nekatere ukrepe že sprejela oziroma jih pripravlja. Za posledice lanskoletne suše in pozebe je bilo zagotovljenih več kot 15 milijonov evrov, Slovenija pa je za letošnjo sušo pridobila tudi dodatnih 2,7 milijona evrov evropskih sredstev. Vendar pa glede na obseg letošnje škode na KGZS ocenjujemo, da bo treba zagotoviti dodatno pomoč. Zato zdaj pričakujemo predvsem konkretne odločitve glede finančne pomoči, nakupa krme, prestrukturiranja kreditov, znižanja oziroma odpisa določenih obveznosti in drugih ukrepov, ki smo jih predlagali. Pozdravljamo seveda tudi spremembo pravnih podlag za znižanje cen kmetijske nafte.
Ključno je, da se ukrepa hitro. Kmetje namreč ne potrebujejo pomoči šele takrat, ko bo škoda že dokončna, ampak takrat, ko lahko še preprečimo dodatno zmanjševanje proizvodnega potenciala slovenskih kmetij.
Več v tiskani reviji Demokracija.
