Piše: Blagovest.si
Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 18,15-20)
Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Ako greši tvoj brat zoper tebe, pojdi in ga posvári med štirimi očmi. Če te posluša, si pridobil svojega brata. Če pa ne posluša, vzemi s seboj še enega ali dva, da se vsa zadeva ugotovi po izjavi dveh ali treh prič. Če jih ne posluša, povej Cerkvi. Če pa niti Cerkve noče poslušati, naj ti bo kakor pogan ali cestninar.
Resnično, povem vam: Kar koli boste zavezali na zemlji, bo zavezano v nebesih in, kar koli boste razvezali na zemlji, bo razvezano v nebesih. Povem vam tudi: Ako se na zemlji dva izmed vas zedinita v kateri koli prošnji, jima bo vse storil moj Oče, ki je v nebesih. Kajti, kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi.«
Prejšnjo nedeljo smo slišali, kako je prvak med apostoli pri Cezareji Filipovi po tistem, ko je izpovedal vero, doživel hladen tuš. Vmes se do 18. poglavja Matejevega evangelija zgodi še marsikaj: najprej Jezusovo spremenjenje na gori, nato še en čudež, ko so apostoli zaman izganjali hudega duha iz dečka. Nato poduk o tem, kaj pomeni otroška drža v odnosu do Boga in opozorilo pred zaničevanjem »malih«, čemur sledi še prilika o izgubljeni ovci. Od tod naprej pa beremo zgornji odlomek.
Eno od del usmiljenja je tudi opominjanje grešnikov. Posebej pomembno je, ker Jezus na tem mestu omenja, če tvoj brat – to je lahko kdorkoli, ki ti je blizu, ne nujno krvni sorodnik – greši »zoper tebe«. Namreč, Jezus opominja, da če rečemo svojemu bližnjemu zmerljivko (denimo da je tepec), si s tem dejansko zaslužimo pekel. Kaj pa, ko drugi grešijo proti meni? Kot prvo: ne maščujmo se. Opomin pa ni maščevanje. Ko je Jezusa služabnik velikega duhovnika udaril ob zasliševanja pri Anu, Kajfovemu tastu (to omenja le evangelist Janez), ga je Jezus opomnil. Gre za pomoč grešniku, da preneha grešiti. Potrebuje našo molitev, a tudi naš opomin, še zlasti, če gre za težko stvar. Vendar opomin poteka po stopnjah: najprej storimo to na štiri oči. Šele četrta stopnja predvideva izobčenje. Namreč, biti kot pogan ali cestninar pomeni za Jude to, da nisi del izvoljenega ljudstva (evangelist Matej je nagovarjal kristjane iz judovstva!). Cestninarji, pobiralci davkov za Rimljane, so bili sicer lahko Judje, vendar izključeni. Nekatere javne grešnike so tudi izobčili iz shodnice, takim nihče ni smel pomagati niti v najhujši stiski. Spomnimo se, da se je to pripetilo celo enemu od tistih, ki jih je Jezus ozdravil, Judje pa so ga »vrgli ven«.
Nadaljevanje preberi TUKAJ.
