Piše: C. R.
Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je na Blejskem strateškem forumu sodeloval kot govorec v razpravi »Od krhkosti do rodovitnosti: stabilizacija evropskega sosedstva s krepitvijo odpornosti«. Poudaril je, da je prehransko samooskrbo postavil med osrednje prioritete svojega mandata ter jo opredelil kot pomemben element nacionalne varnosti.
Razprava je bila namenjena prehranski varnosti kot vse pomembnejšemu geopolitičnemu in varnostnemu vprašanju, vlogi odpornih prehranskih sistemov ter zmogljivosti držav in regije pri zagotavljanju dolgoročne stabilnosti – ne zgolj pri odzivanju na izredne razmere.
Odporni prehranski sistemi ne zagotavljajo le zadostne preskrbe s hrano, temveč prispevajo tudi k ohranjanju delovnih mest, gospodarski in družbeni vitalnosti podeželja, večjemu zaupanju javnosti ter zmanjševanju ranljivosti družb za zunanje pritiske in nestabilnost. Pri tem imajo ključno vlogo države, ki morajo pravočasno prepoznavati tveganja, učinkovito upravljati vodne in naravne vire, ohranjati delovanje oskrbovalnih verig ter podpirati kmete in lokalne skupnosti.
Odpornost prehranskih sistemov, učinkovito upravljanje naravnih virov in močne institucionalne zmogljivosti držav postajajo vse pomembnejši dejavniki zagotavljanja stabilnosti, varnosti in geopolitične kredibilnosti Evrope. Minister Janez Cigler Kralj je poudaril, da morajo biti naložbe v odpornost obravnavane kot dolgoročna strateška prioriteta, ne zgolj kot odziv na krizne razmere.
Minister je ob tem izpostavil: »V Sloveniji kmetijstvo in pridelavo hrane razumemo kot kritično infrastrukturo v času kriz. Prehranska varnost mora biti v evropskem razmišljanju o varnosti obravnavana enakovredno vojaškim, podnebnim, energetskim in kibernetskim grožnjam, sicer se bomo vedno odzivali prepozno na nestabilnost, ki jo pomanjkanje prehranske varnosti povzroča. Zato smo prehransko varnost vključili tudi v koalicijsko pogodbo.«
Minister Cigler Kralj je poudaril, da vse pogostejši ekstremni vremenski dogodki potrjujejo nujnost prehoda od odpravljanja posledic k preprečevanju tveganj. To zahteva sistematične naložbe v sisteme zgodnjega opozarjanja, spremljanje vlažnosti tal, učinkovite namakalne sisteme, digitalna orodja, raziskave, kmetijsko svetovanje in sodobne instrumente za obvladovanje tveganj. Posebno pozornost je treba nameniti dostopnosti teh rešitev za male in srednje velike družinske kmetije, ki ostajajo temelj prehranske varnosti in razvoja podeželja.
Na ravni Evropske unije ostaja skupna kmetijska politika eden ključnih stebrov prehranske varnosti in strateške odpornosti. Slovenija zato podpira ohranitev močne in ustrezno financirane skupne kmetijske politike tudi v prihodnjem večletnem finančnem okviru, s poudarkom na preventivi, prilagajanju podnebnim spremembam, obvladovanju tveganj, inovacijah ter naložbah v razvoj podeželja. Minister je poudaril tudi, da ima Evropa na voljo pomembne prednosti – močne institucije, znanstveno odličnost, inovativno kmetijstvo in dolgoletne razvojne izkušnje. S povezovanjem teh prednosti s potrebami in prioritetami partnerskih držav lahko skupaj gradimo odpornejše prehranske sisteme, močnejše podeželske skupnosti in večjo sposobnost soočanja s prihodnjimi krizami.
