Piše: C. R., STA
Interventni zakon za razvoj Slovenije ničesar ne jemlje, temveč vsakomur nekaj daje, kot eden od predlagateljev vztrajajo v trojčku NSi, SLS in Fokus. Gre za prvi korak v nizu razvojnih ukrepov, ki ne kaznuje dela, podjetnosti in aktivnosti, ampak to nagrajuje, trdijo. Sindikatom očitajo hujskanje, nevoščljivost in poskus vračanja v socializem.
“Samo v Sloveniji sindikati branijo svoje privilegije, ne delavskih pravic. Samo v Sloveniji sindikati blokirajo rešitve, dobre za ljudi. In samo v Sloveniji sindikati nasprotujejo nižjim davkom in višjim plačam,” je na današnji novinarski konferenci dejal poslanec NSi Aleksander Gungl. Kot je nadaljeval, so razočarani, ko opazujejo hujskanje ene družbene skupine proti drugi, nevoščljivost, branjenje statusa quo in boj za ohranjanje privilegijev, “medtem ko bi od sindikatov pričakovali boj za delavce in razvoj države”.
“To pomeni samo eno – vrniti nas želijo v nek drug čas, verjetno v socializem, kjer bomo vsi v enaki revščini brez priložnosti,” je bil oster. Kdor ustavlja razvoj, ogroža socialno državo, je poslanskega kolego dopolnila poslanka NSi Iva Dimic. “Solidarnost namreč lahko financiramo samo z vrednostjo, ki jo ustvarimo. Vedno smo rekli, da je socialna država lahko tako močna, kot je močno gospodarstvo, gospodarstvo pa polni, bom rekla, tudi vse ostale sisteme v državi. Če bomo šli po poti pobudnikov referenduma, bomo spodkopali temelje sistema, ki ga želimo zaščititi,” je posvarila. “Če želimo višje plače, boljša delovna mesta in višji življenjski standard, moramo ustvariti pogoje, v katerih bodo ljudje želeli delati, podjetja investirati, znanje pa mora ostati v Sloveniji. To je bistvo razvojnega zakona,” je povzela.
V NSi so med ključnimi pozitivnimi ukrepi v zakonu danes izpostavili ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za popoldanske s. p., izvajalce dopolnilne dejavnosti na kmetiji in upokojence, poleg tega pa bi slednji, če bi ostali delovno aktivni, po zakonu prejemali polno pokojnino, je spomnila Dimic. Kot pomembne je navedla še ugodnejšo ureditev za polne in popoldanske normirance, pa nižje prispevke za samozaposlene in kmete s prihodki do bruto minimalne plače. Prav tako sta po njenih besedah med ključnimi ukrepi znižanje DDV na osnovna živila z 9,5 na pet odstotkov in možnost začasnega znižanja DDV na del energentov. Pomisleki, da ni varovalk, ki bi preprečile prelitje znižanega davka v marže trgovce, so po oceni poslanke odveč.
V NSi ostajajo tudi veliki zagovorniki kapice na socialne prispevke, ki je v zakonu postavljena pri 7500 evrov bruto, saj da je ključnega pomena za ohranjanje in privabljanje strokovnjakov. Slovenija je tu šibka in to je prvi korak, da se obrne trend, je poudarila Dimic. Kot pozitivno je omenila še znižanje davka na oddajo stanovanj s 25 na 15 odstotkov ter za mlade na pet odstotkov. To bo vodilo v postopno znižanje najemnin in večjo dostopnost stanovanj, verjame. Z začasno neuporabo zakona o gostinstvu naj bi medtem preprečili destabilizacijo sobodajalstva, ki je pomemben del slovenskega turizma. Glede na to, da interventni zakon odpravlja prepoved dela zdravstvenih delavcev, ki so zaposleni v javni zdravstveni mreži, pri zasebnikih, pričakuje tudi hitrejši dostop do zdravstvenih storitev in posledično manj stroškov zaradi dolgotrajnih bolniških odsotnosti.
Interventni zakon je le prvi korak v nizu razvojnih ukrepov. V okviru vladnega strateškega sveta za gospodarstvo namreč nastajajo tudi izhodišča za davčno reformo, ki naj bi sistemsko razbremenila zaposlene. Sindikati so zbiranje 40.000 overjenih podpisov za referendum začeli zbirati danes, časa imajo 35 dni. Trdijo, da gre za zakon za razkroj Slovenije, ki daje samo najbogatejšim.
