Piše: Frančiška Buttolo, Ljubljana
Ljubljana – herojsko mesto Josipa Broza Tita, enega največjih komunističnih zločincev na svetu v drugi svetovni vojni in po njej.
Pričujoče pismo je prošnja najpomembnejši slovenski vladi po letu 1945, sedanji vladi, ki jo vodi gospod Janez Janša, naj takoj odstrani župana Jankovića, kakorkoli, ker je politični komunistični terorist, ki terorizira celotno Ljubljano in njeno občino, ko prepoveduje pokope posnrtnih ostankov tišočev mrtvih. Zdi se, ker je vse skupaj že neverjetno, da so zaradi njegove nerazumnosti ogroženi tudi živi Ljubljančani, saj jim hoče menda zastrupiti celo pitno vodo, če ne bodo marali komunizma.
Zadnje mesece sem v svojih pismih največkrat pisala o še vedno pretežno komunističnem načinu delovanja slovenske leve politike, le da je ta zdaj prilagojena Sorosovim komunističnim “smernicam”, ki jih je sprejel tudi zadnji slovenski najmočnejši komunist Kučan. Svojega novega komunističnega voditelja Sorosa je celo odkikoval z visokim slovenskim državnim odlikovanjem. Sorosove in sorosovske tako imenovane nevladne organizacije pa imajo zdaj vlogo (in pogosto tudi funkcijo) nekdanje organizacije Zveze komunistov Slovenije (ZKS). Ta Centralni komite pa je zdaj – kolikšen paradoks – močnejši, kot je bil v Jugoslaviji, ko je bil povsem podrejen Zvezi komunistov Jugoslavije (ZKJ), ki ga je, seveda, vodil Tito – ker se Kučan povsem brezsramno sklicuje na zahodno demokracijo in pravila v EU.
Prav ta, Kučanov, CKS pa narekuje tudi celotno politiko vodenja Ljubljane, glavnega mesta Slovenije in njene istoimenske občine. To vodenje pa je žal še povsem komunistično totalitarno, kljub – bolj ali manj – svobodnemu tržnemu gospodarstvu in navidezno strankarskim volitvam – navkljub vsem demokratičnim spremembam v slovenski družbi po osanosvijitvi in demokratizaciji Slovenije, vendar z ustavo, ki v sedanji Sloveniji demokratizacije v resnici ne zagotavlja niti na papirju, kaj šele dejansko. Glavni ustvarjalci te ustave so bili večinoma udbovci in komunisti, največji falsifikator demokratičnosti v slovenski ustavi pa je bil dr. France Bučar, ki je v Sloveniji namerno, da bi še dolgo vladali komunisti, onemogočil večinski volilni sistem. Za to njegovo svojevrstno narodno izdajo ga je Kučan z vsemi partizanskimi zločinskimi častni pokopal v grobnico narodnih herojev sredi Jankovićeve barbarske Ljubljane, kjer ne pokopavajo mrtvih nasprotnikov komunizma iz druge svetovne vojne in po njej, niti njihovih naključnih znancev in sovaščanov oziroma someščanov. Zaradi tega imamo slovenski demokrati še vedno – pred vsakimi volitvami – zelo malo možnosti za zmago katerekoli svoje velike – slovenske – narodne stranke. Proporcionalni sistem pa prikrije množico gibanj in raznih list, v resnici vseh komunističnih, totalitarnih, čeprav so med njimi tudi stranke Sorosovih zelenih in še nešteto drugih, od Vesne in Piratov do Preroda. Vse pa so same skrajno leve združbe in različne leve tajne službe (tudi za nadomestitev avtohtonih Slovencev pod Alpami z ljudstvi, ji jih bankirska multinacionalka Soros po najnižji ceni prodaja pozresnim funkcionarjem iz bruseljske nove stalinistične orbite EU). Vsi ti so iz tiste sedanje velike diktature EU v Zahodni Evropi, ki revolucionarno ruši celotno zahodno civilizacijo, da bi skupaj s Kitajsko potisnili na smetišče zgodovine ZDA in Rusijo, za začetek pa – že takoj zdaj – Izrael. Našim komunistom, zlasti iz bivše vlade dr. Goloba, se že kar cedijo sline, kot kakemu antisemitskemu psu, ko pomislijo, da bi lahko kakorkoli podprli katerega od Hamasovih terorističnih dejanj, morda celo – ne le z nekaj tišoč žrtvami – temveč z vsaj sto tisoč. O, Slovenci smo na tem področju lahko za zgled vsem najhujšim teroristom v zgodovini. Mi smo v dobrih dveh mesecih 1945 pobili toliko svojih lastnih najbližjih, daljnih in drugih sonarodnjakov, da nam na Zahodu v tem “ponosnem” teroriziranju in ubijanju ni para. Ljubljana pa je celo mesto heroj tega – EDINSTVENEGA BARBARSTVA NA ZAHODU. Vse do danes pa se komunistična mentaliteta z vso kadrovsko podporo v slovenski družbi ni prav nič spremenila od tistih let med drugo svetovno vojno, ko je ljubljanske meščane teroriziral in pobijal VOS, tajna komunostična, pravzaprav Stalinova, policija, pod vodstvom, menda tudi narodne herojke, Zdenke Kidrič.
Spet je Ljubljana polna potencialnih najhujših teroristov, tokrat z Bližnjega vzhoda, ki “delajo” za Sorosove nevladnike tudi tako, da prodajajo otrokom mamila, napadajo ženske in se udeležujejo protestnih prireditev proti slovenski demokraciji (zlasti proti slovenskim strankam), ki jo želijo resnično uveljaviti, tudi v hudo totalitarni deželi pod Alpami, prepojeni s krvjo žrtev Titovega komunizma. Tako hudo se je v Sloveniji zakoreninil Titov komunizem, da je še zdaj na mestnem pokopališču Žale prepovedano pokopati nasprotnike komunizma – in tudi njihove sorodnike, tudi vse, ki so bili povsem po naključju, ker so bili v bližini poboje, pobiti z njimi. Njih, tudi otroke, nosečnice, starke in starce, so Titovi partizanski borci pobili kar tako, brez kakršnegakoli razloga. Pogosto samo zaradi tega, ker se je Titovim – največkrat na smrt pijanim in zapitim – partizanskim pošastnim morilcem, med njimi tudi narodnim herojem (kot je narodni heroj tudi mesto Ljubljana) zdelo pobijanje zelo prijetno in zabavno. Neskončno so uživali ob joku dojenčkov, zadnjih – jokajočih – molitvah stark, glasnih prošnjah nesrečnih mater in očetov, vseh na kolenih pred komunističnimi krvniki. Kako so uživali, Titovi klavci! Še po vojni so komunistični “heroji” prirejali spominske partizanske veselice v kočevskih gozdovih, v neposredni bližini največjih morišč, češ da so se tam – še po vojni – borili z “narodnimi izdajalci”. Nekateri so šli prvič v partizane , ko so pobijali v Kočevskem Rogu, njihovi potomci pa so še zdaj prejemniki različnih “borčevskih” pomoči. In vendar je ta komunistična mentaliteta v Sloveniji še prevladujoča, še na oblasti (tudi v sedanji, pretežno desni vladi!). Prav nič pa se najbrž ne bo spremenilo niti zdaj niti kdaj pozneje. Gotovo se bo Slovenija zadušila v svoji lastni totalitarni komunistični nesnagi. Pa še uživala bo pri tem. Komunistična RTS jo prav veselo spodbuja k tovrstnemu veselju, saj vsak dan objavi skoraj sto različnih reklam za čimprejšnjo uveljavitev multikulturnosti, ker je že vsaj okoli 50, ne tako maloštevilčnih, vrst narodov in narodnosti v Sloveniji, ta pa je že skoraj brez narodne identitete. Menda zato, ker Arabci, Afganistanci, ko tudi različni drugi priseljenci iz Afrike, Azije, Južne Amerike in od drugod, plačujejo mesečni prispevek za RTS.
Sedanja vlada bi morala najprej spremeniti slovensko ustavo, da bo jasno, koliko imajo še podpore zločinski komunisti, koliko pa demokrati. V Sloveniji potrebujemo večinski volilni sistem, ne pa proporcionalnega. Ta ne dovoljuje sestave močne vlade in pomaga ohranjati komunistične stranke, čeprav pod navidezno demokratičnimi imenom. Trdna desna vlada bi lahko takoj rešila vse težave s pokopi žrtev komunizma. Pokopala bi na Žalah tudi več tisoč nedolžnih žrtev – brez pravno veljavnih obtožb in obsodb. Sedanji župan Ljubljane pa še vedno upošteva samo revolučionarno partizansko pravo, po katerem je bilo nujno pobiti skoraj vse Slovence, ki niso podpirali komunistov, in jih plitvo pokopati, torej prepustiti volkovom in drugim nočnim zverem, ali pa zmetati v jame. Partizani so bili veseli svoje zmage, veseli za vse svoje znance – pobite, izgnane, preganjane, mučene, zapostavljene in poniževane – več kot polovico slovenskih državljanov med drugo svetovno vojno in po njej, vse do današnjih dni. Zakaj in čemu pa mora bit takšna županova “pravna država” edina veljavna za vso Slovenijo, ni jasno, vsaj dokler SI NISMO NA JASNEM, DA JE SLOVENIJA ŠE VEDNO KOMUNISTIČNA TOTALITARNA DRŽAVA, S PROPORCIONALNIM VOLILNIM SISTEMOM, TOREJ Z NEUSTREZNO USTAVO.


