Piše: Tanja Brkić
V zadnji popolnoma krščanski vasi na Zahodnem bregu, v Taybehu, se že več let odvija nekaj, kar bi moralo pretresati vsakogar, ki se še prišteva med kristjane.
Ne gre za abstraktne geopolitične debate. Gre za konkretne, dokumentirane napade na majhno skupnost, ki šteje komaj 1.200 do 1.300 ljudi – rimokatolikov, grkokatolikov in pravoslavcev. Ta skupnost živi na zemlji, kjer je po izročilu Jezus iskal zatočišče pred svojim trpljenjem.
Poročila so preverljiva. V letih 2025–2026 so izraelski naseljenci večkrat zažgali polja, oljčne nasade in vozila, ovirali gasilce, metali molotovke in streljali. Julija 2025 so požari zajeli okolico cerkve sv. Jurija iz 5. stoletja. Marca 2026 je skupina naseljencev vdrla v lokalni kamnolom, izobesila zastave in uničila opremo. Vsakodnevno pasejo živino na zasebnih posestvih, uničujejo ograje in grozijo.
Lokalni duhovniki, predvsem p. Bashar Fawadleh, so dogodke večkrat obsodili. Avgusta 2026 je IDF vas razglasil za zaprto vojaško cono, vendar prebivalci poročajo, da se ta ukrep izvaja selektivno.
Ti dogodki so dokumentirani v številnih, tudi izraelskih medijih, pa vendar tu nastopi boleča resnica o medijski selektivnosti. O nasilju islamističnih skupin nad kristjani se piše razmeroma pogosto. To je prav. Takšno nasilje je grozljivo in ga je treba razkrinkati. Toda ko gre za dokumentirano nasilje izraelskih naseljencev nad kristjani v Taybehu in drugih krajih na Zahodnem bregu, se zgodba pogosto »pomete pod preprogo«. Mnogi mediji, politiki in celo deli krščanske javnosti raje molčijo ali dogajanje relativizirajo, da ne bi motili ustaljenih političnih zavezništev. Gre za dvojna merila in selektivno slepoto, ki je za pravega kristjana absolutno in popolnoma nesprejemljiva.
