Piše: dr. Stane Granda
Temeljno poslanstvo Golobove vlade je bilo izničenje vsebine in predpogoja slovenske osamosvojitve: demokracije. To je dodatno dokazovala idejna praznina osrednjih proslav ob dnevih državnosti ter samostojnosti in enotnosti.
Za sistematično izničevanje vrednot osamosvojitve so v vladnem kabinetu nastavili doktorico »repetovščine«, ki so jo po opravljenem delu odslovili. Samo slaboumnež lahko misli, da prostaštvo predsednice državnega zbora in njenih poslanskih »golobic« ter celo nekaterih vreščečih ministric ni bilo načrtovano in usmerjevano. Urad predsednice države, ki tega ni nikoli obsodil, ampak ga je z demonizacijo opozicije kvečjemu podžigal, je bil – kar kaže njegov nedavni sklic opozicije v predsedniški palači – operativni štab. Pripadala sta mu tudi Kučan in Janković – triumvirat, ki zdaj z množico levih kandidatov (edino levica enakih nazorov ga lahko pošlje v zgodovino) rešuje prihodnje županstvo slednjega. Ne zaradi »šerifa«, ki je zgolj kmet na šahovnici, ampak zaradi interesov begrajskega kapitala, ki dejansko vlada v Sloveniji. Oligarhinja v predsedniški palači se tega dobro zaveda. Finančni svet ji ni tuj. Ne gre za bolestne fantazije, ampak za ugotavljanje dejstev.
Eno poglavitnih nalog v reševanju identitete Slovenije, njenega bitja, žitja in obstoja, je imela ministrica za kulturo. Njena eksponentka je bila tudi zgoraj omenjena »repetovka«. Treba je bilo omajati temelje kulture zaradi njene vloge v naši zgodovini. Pri tem so lahko računali na ministričino iracionalno obsedenost z veličino komunizma, ki je ni nikoli prikrivala. Njeno obiskovanje Čebin je bilo njena božja pot, inspiracija za obračunavanje z antikomunizmom, ki je predpogoj nastanka in obstoja Slovenije. Zato je uživala polno pomoč Združene liste, ki čedalje slabše prikriva svojo resnično naravo, v kateri ni sledu o socialni demokraciji. Svoboda pa je bila krovna organizacija. Kot nekdaj OF ali SZDL. Zato lastnega programa ni razvila. Ni ga potrebovala, ker ga je imela levica, vodilna »subjektivna sila« prejšnjega golobnjaka. Zato so odpravili spominski dan žrtev komunizma, ukinili Muzej slovenske osamosvojitve, predvsem pa konstantno blatili demokratične osamosvojitelje. Razglašali so jih za fašiste in celo veleizdajalce. Demonizacija opozicije, ki je v taki obliki po osamosvojitvi nismo doživljali, je tipičen relikt boljševizma (kučanizma), ki s političnim nasprotnikom ne obračunava samo idejno, ampak ga hoče izničiti kot človeka. Samo pripravljanje opuščenih rudniških jaškov je še manjkalo. Predsednica države je bila tiho, ko ne bi smela biti – če bi bila demokratka. Ministrica za kulturo je kot »kunsthisteričarka« odvzela kompetence dvema zgodovinarjema – doktorjema znanosti. Ideologija in politika sta v njej prevladali nad intelektualizmom in humanizmom. Da o akademski integriteti niti ne govorimo. Drugače pravzaprav ni moglo biti, če je njena vrhovna idejna in umetniška inštitucija Fotopub. Njen državljanski profil razkriva tudi nastavitev »repetovke« v Novi Gorici, kjer je, ko je dejansko skrbela za prazni tek, vodila velik del dejavnosti v okviru Evropske prestolnice kulture. Posebej je morala paziti, da ne bi prišla do izraza resnična kultura tega prostora, ki jo utelešata Gorica kot druga slovenska kulturna prestolnica do druge svetovne vojne in frančiškanski samostan na Kostanjevici. Poglavitna pozornost je bila usmerjena na branjenje napisa Naš Tito na Sabotinu in na gradnjo Nove Gorice, ki je nastala, ker je Tito »zafural« Gorico. Osamosvojitev so bili pripravljeni omenjati edino v zvezi z izbrisanimi.
Pomembnejši kot vidni del ministrovanja je bilo ozadje. V slovensko kulturno sfero je v imenu kulture inštalirala ne samo številne antikulturnike ali kvazikulturnike, ampak tudi njene lastne sovražnike in celo zanikovalce. Na račun osrednjih kulturnih inštitucij jih je bogato »omastila« in to prodajala kot izboljšanje njihovega položaja. Stanje Drame, osebne preference predsednika vlade, je simbol njene resnične kulturnosti. Dejansko je sprožila njeno globoko spodjedanje, kar mora reševati sedanja ministrica. To je izjemno zahtevno. Nobena skrivnost ni, da so slovenski »kulturniki« sposobni v mesecu dni brez kakršnega koli vidnega rezultata »zagoniti« ameriški vojaški proračun.
Očitno želi nekdanja ministrica svojo subverzivno prakso nadaljevati. Onemogočijo jo lahko samo resnični kulturniki – politiki pa je ne bodo nikoli, če dokončno ne razkrijejo njenega Fotopuba.
