Piše: C. R., B. S.
Nekdanji direktor zdravstvenega urada okrožja Wayne Abdul El-Sayed je na demokratskih strankarskih volitvah v zvezni državi Michigan osvojil nominacijo za ameriški senat, potem ko je tesno premagal kongresnico Haley Stevens. Rezultat pomeni pomembno zmago progresivnega krila demokratske stranke, poročajo ameriški mediji.
Izide so objavili danes po dolgotrajnem štetju glasov. El-Sayed je že med volilnim večerom poudaril, da bo po koncu ostrih predvolilnih spopadov prednostna naloga ponovno povezati demokratske volivce, poroča CNN. “Jutri začnemo graditi mostove,” je dejal svojim podpornikom, še preden je bila njegova zmaga uradno potrjena.
Stevens je poraz priznala in po telefonskem pogovoru z zmagovalcem napovedala podporo njegovi kandidaturi na novembrskih volitvah proti nekdanjemu republikanskemu kongresniku Miku Rogersu, ki je republikansko nominacijo osvojil brez protikandidata.
Demokrati sedež ocenjujejo kot enega ključnih za morebitni prevzem večine v senatu, zato bo moral El-Sayed po napeti predvolilni kampanji najprej poenotiti razdeljeno stranko. Podpirali so ga progresivni politiki kot je Bernie Sanders, njegovo nasprotnico pa vodja manjšine v senatu Chuck Schumer in judovski lobi.
El-Sayed je leta 2018 na demokratskih volitvah za guvernerja izgubil proti Gretchen Whitmer z več kot 20 odstotnimi točkami razlike, tokrat pa mu je uspelo združiti progresivni del volilnega telesa in premagati kandidatko, ki jo je podpiral velik del strankarskega vodstva.
V kampanji je zagovarjal uvedbo univerzalnega zdravstvenega zavarovanja, reformo financiranja političnih kampanj ter prekinitev ameriške vojaške pomoči Izraelu. Podobno kot kandidati, ki so osvajali strankarske volitve v zadnjih mesecih v New Yorku in Koloradu.
Sedanji demokratski senator Gary Peters, katerega upokojitev je sprožila odprto tekmo za sedež, je sicer med kampanjo podpiral Haley Stevens, po razglasitvi rezultatov pa je El-Sayedu čestital za zmago.
Predvolilna kampanja je bila med najdražjimi v letošnjem volilnem ciklu in skupine, ki so podpirale Stevens, so za oglase in druge aktivnosti porabile več kot 50 milijonov dolarjev. Od tega je največ prispeval proizraelski lobi Ameriško-izraelski odbor za javno politiko (AIPAC) oziroma z njim povezane organizacije.
El-Sayed odločno nasprotuje nadaljnji ameriški vojaški pomoči Izraelu in ostro kritizira izraelsko vojaško operacijo v Gazi, Stevens pa zagovarja nadaljevanje tesnega ameriško-izraelskega partnerstva.
El-Sayed je v govoru po zmagi pohvalil Stevens in poudaril, da so razlike med njima precej manjše od skupnega cilja in pribil, da bo sedaj potrebno združiti vse demokratske volivce pred novembrskimi kongresnimi volitvami.
Schumer in predsednica odbora za demokratske senatne kampanje Kirsten Gillibrand sta sporočila, da demokrate kljub ostri predvolilni tekmi združuje skupni cilj zmage na novembrskih volitvah.
Republikanci so medtem El-Sayedovo zmago označili kot priložnost zase. Predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da gre za odlično novico za republikansko stranko, podpredsednik JD Vance pa je El-Sayeda predstavil kot predstavnika smeri, ki jo želi republikanska vlada preprečiti.
Poleg senatnih volitev je Michigan zaznamovalo tudi presenečenje na republikanskih strankarskih volitvah za predstavniški dom kongresa. V osmem kongresnem okrožju je zmagal Tom Smith, ki je svojo kampanjo prekinil že prejšnji mesec. Premagal je kandidata Amirja Hassana, ki je imel podporo Trumpa.
Ankete sicer v tem trenutku ne kažejo ugodnih napovedi za Trumpa in republikansko stranko. Če izvzamemo vidno navijaške in naročene ankete z obeh strani in se osredotočimo le na nominalno nevtralne anketne hiše in če, ker so skoraj vse nekoliko bolj politično nagnjene k demokratom, vzamemo nekaj rezerve pri njihovih napovedih, so še vedno napovedi za novembrske volitve zaskrbljujoče za predsednika.
Še pred tremi meseci je kazalo, da bodo republikanci obdržali udobno večino v senatu, trenutno pa ankete kažejo zelo tesen rezultat. Kar pa s predstavniškega doma tiče, praviloma stranka, ki ima predsednika, na vmesnih volitvah med predsednikovim mandatom, izgubi nekaj sedežev v zveznem predstavniškem domu. Pri zdajšnjih pičlih štirih sedežih večine tako republikanci nimajo prav veliko manevrskega prostora.
Izguba predstavniškega doma pomeni, da bodo republikanci izgubili možnost predlaganja zakonodaje, izguba senatne večine pa pomeni, da bodo demokrati lahko blokirali predsednikova imenovanja na visoke položaje (sodniki, veleposlaniki…). Kontrola obeh domov pomeni, da bodo lahko predsednikovi nasprotniki skušali uveljaviti svojo zakonodajo, predvsem pa izdelali proračun po svojih prioritetah.
V primeru izgube obeh domov Kongresa postane predsednik »hroma raca«, saj je njegova možnost delovanja krepko omejena. Drži, ima možnost vladanja s pomočjo predsedniških ukazov in dekretov, a ti so namenjeni operativnemu vodenju države in imajo omejen obseg in rok trajanja. Na njih se ne da graditi dolgoročne politike nasploh in politične zapuščine še posebej.
Po drugi strani pa je ravno z postavitvijo kandidatov tipa El-Sayed posijal žarek upanja za republikance. Nekateri vidni demokratski strategi, politični komentatorji in veliki podporniki že dalj časa opozarjajo, da je skrajna levica sicer uspela uzurpirati velik del demokratske stranke, kar pa niti slučajno ne pomeni, da je sedaj stranka enoten blok. Ravno nasprotno, dobršen del članstva se počuti izrinjenega iz lastne stranke in namerava vsej abstinirati na volitvah, če ne celo voliti za nasprotno stran. In seveda še veliko manj je možnosti, da bodo levičarski radikalci pritegnili glasove neopredeljenih volivcev, ki pa so seveda ključni za zmago na volitvah.
Zato vidni demokratski strategi in podporniki, recimo James Carville ali Bill Maher, javno opozarjajo demokratsko stranko, da bodo s postavitvijo radikalnih levičarskih kandidatov republikancem podarili zmago in omogočili Trumpu, da v zadnjih dveh letih vladanja utrdi svojo politično zapuščino.
