Piše: Vančo K. Tegov
Pojav sam po sebi je lahko izziv, težava, potreba, humanitarni vidik ali karkoli drugega. A realnost je drugačna. Če ravnaš preveč srčno, se ti porajajo osebni pomisleki. Če pa to počneš kot država, ki je še včeraj ravnala zgolj pragmatično – »koliko si jih potreboval, toliko si jih ponemčil oziroma poslovenil« –, postane to danes oblika bremena, ki je nesorazmerna glede na okoliščine (vojne, lakota, ekonomski interesi, kriminal). Preden se zaveš, si že v težavah, ki so le delno rešljive ali pa močno obremenjujejo okolje, v katerem se dogajajo. Tako kot pri marsikaterem drugem področju, tudi tukaj Nemci prednjačijo – tokrat v že nakopičenih težavah. Beseda teče o naturalizacijah, ki so končni produkt več zaporednih zgrešenih politik.
S čim se srečujejo Nemci?
Število naturalizacij v Nemčiji je leta 2025 doseglo nov rekord: nemško državljanstvo je prejelo 332.500 ljudi. To predstavlja 14-odstotno povečanje v primerjavi s prejšnjim letom, kažejo podatki Zveznega statističnega urada.
Največjo skupino predstavljajo Sirci (20 odstotkov), čeprav jih je bilo naturaliziranih skoraj 20.000 manj kot leta 2024. Na drugem mestu so Turki z 10 odstotki, sledijo pa jim Rusi s 6 odstotki.
Izjemno močno pa se je povečalo število naturalizacij pri Bosancih (+126 % na 8.800), Američanih (+100 % na 6.600) in Albancih (+97 % na 6.100).Skoraj vsi novi državljani se odločajo za dvojno državljanstvo.
Od reforme zakona o državljanstvu je to postalo pravni standard – prosilcem se ni več treba odpovedati prvotnemu državljanstvu. Hkrati se je čakalna doba za naturalizacijo skrajšala z osmih na pet let.
Kaj meni nemška politika?
Vodja stranke AfD Alice Weidel je na družbenih omrežjih zapisala: »Novi državljani uživajo prednosti tega, da so Nemci, ne da bi se zavezali Nemčiji. Za AfD je jasno: množične naturalizacije je treba ustaviti, že izvedene pa preizkusiti.« V Nemčiji trenutno živi približno 1,3 milijona ukrajinskih državljanov. Od pomladi 2027 bi lahko Ukrajinci prehiteli Sirce na vrhu seznama naturalizacij.
Do zdaj so Ukrajinci v Evropi uživali začasno zaščito EU, ki naj bi potekla marca 2027. Notranji ministri EU bodo ta teden razpravljali o morebitnem podaljšanju. Po poročanju Handelsblatta obstajata dve možnosti: ena podaljšuje zaščito za vse, druga pa izključuje ukrajinske moške med 23. in 60. letom starosti.
Številni ukrajinski begunci v Nemčiji bodo spomladi 2027 izpolnili zahtevano obdobje prebivanja, vendar obstaja nesoglasje, ali se sploh lahko naturalizirajo.
Nekatera okrožja (npr. Ülzen in Flensburg) menijo, da dovoljenje za začasno prebivanje ne daje pravice do naturalizacije, druga (npr. Leer) pa se že pripravljajo na porast vlog.
Sebastian Fiedler (SPD) je dejal: »Te številke so dobre za vse nas: dobre za trg dela, socialno varstvo in socialno kohezijo.« Ali to res drži, pa je drugo vprašanje.
Kako je v Sloveniji?
V Sloveniji naturalizacija v zadnjih letih kaže stalen trend – letno se obravnava okoli 2.000 prošenj, podeli pa se jih nekaj več kot 2.000. Daleč največ prosilcev prihaja iz držav nekdanje Jugoslavije, predvsem iz Bosne in Hercegovine, sledijo Severna Makedonija, Srbija in Kosovo.
Razlika med naturalizacijo in integracijo je pogosto velika – včasih sta procesa sočasna, pogosteje pa sta v neskladju. Slaba integracija je pogosto posledica tega neskladja in gre v nasprotju s pričakovanji o kulturni in vedenjski kompatibilnosti.
Dodatna nevarnost za državi, kot sta Nemčija in Slovenija, je nesorazmerje, ki ga je prinesel migracijski val od leta 2015 dalje. Ali bo mogoče migracije, integracijo in naturalizacijo vrniti na stare tire, je odvisno tudi od evropske strategije morebitne remigracije. To je eden najtežjih orehov, s katerim se sooča vsaka evropska država – in Evropa kot celota.
Marsikdo si je že polomil zobe pri tem izzivu. Zato: Evropa, pazi, kako ravnaš sama s seboj!
