Piše: Petra Janša
Slovenija se poslavlja od štirih let Golobove vlade, ki je zdravstvo razglasila za prioritetno področje, njeni rezultati pa so porazni: čakalne dobe so se podaljšale, zdravniki so v najdaljši stavki v zgodovini države, stroka pa je bila potisnjena na rob. Eden najostrejših kritikov te politike je Milan Krek, nekdanji direktor NIJZ, ki v intervjuju za Demokracijo brez dlake na jeziku ovrednoti zapuščino odhajajoče vlade.
Krek opozarja na porazno zdravstveno politiko, politično kadrovanje, izgubo strokovne avtonomije in nevarno nepripravljenost države na nove grožnje nalezljivih bolezni, kot je trenutno aktualni andski hantavirus. Hkrati pa opozarja tudi na zaskrbljujočo rast uporabe prepovedanih drog ter popuščanje nadzora nad njimi v času te vlade.
DEMOKRACIJA: Gospod Krek, za nami so štiri leta Golobove vlade. Kako ocenjujete končno zapuščino njenega vodenja javnega zdravstva – gre za sistemski polom ali za zavestno slabljenje javnih institucij?
Milan Krek: Osebno sem bil in sem še vedno oster kritik politike Golobove vlade, ki je bila na področju zdravja vse od samega začetka v juliju 2022 izrazito slaba. Zdravstvena politika je bila porazna, čeprav je bila vseskozi njihova prioriteta. Zato so tudi rezultati in posledice te politike porazne. Zdravnikov kot glavnih nosilcev nalog v zdravstvu niso spoštovali in upoštevali. Predsednik vlade jim je po besedah ministra Bešiča Loredana napovedal vojno, ki še vedno traja. Posledica je najdaljša stavka zdravnikov, ki še vedno traja. Obljubili so skrajšanje čakalnih dob, v resnici pa so se te podaljšale. Če hočete pravočasno izvesti diagnostiko, jo morate v Sloveniji dodatno plačati pri zasebnikih, ker so čakalne dobe predolge. Tudi sam se tega poslužujem. Ključno za porazno stanje v zdravstvu je, da vlada Roberta Goloba ni nikoli sprejela reformne strategije in da se reformiranja nikoli ni lotila celovito, ampak parcialno; s številnimi pravnimi akti je predvsem vnašala nered v že tako načet zdravstveni sistem, ki se je na koncu mandata vlade glede na začetek poslabšal tako za izvajalce kot za uporabnike – bolnike. Zdravniki pa smo postali sovražniki naroda in dvoživke. Politiko Goloba je na koncu demantiralo tudi ustavno sodišče. Zdi se, da politiki sicer želijo izboljšati stanje, pa ga ne znajo. Popolnoma jasno je, da doktor, ki je doktoriral na fakulteti za elektrotehniko, težko vodi reformo zdravstva. In točno to se nam je z Robertom Golobom tudi zgodilo.
Mediji so v Golobovem mandatu razkrili, da se je Branko Gabrovec, vaš naslednik na NIJZ, z enormnim številom nadur uvrstil med največje plačne rekorderje v javnem sektorju. Kako komentirate dejstvo, da ob takšnih finančnih apetitih vodstva deluje operativno ohromljeno?
Gospod Branko Gabrovec je bil na to delovno mesto imenovan kot visok politični predstavnik stranke Socialnih demokratov in to se je videlo tudi v celotnem poteku njegovega mandata. Bil je tipičen predstavnik političnega kadrovanja direktorjev na vodstvena mesta strokovnih inštitucij. O tem sem pisal v svojih blogih, a ni nič pomagalo. Gospod je vodil NIJZ štiri leta, tako kot je to znal in zmogel. Najbolje se vidi, kako je to potekalo, iz njegovih javnih nastopov, ki so bili zelo redki, kot da ga ni bilo na čelu NIJZ. Poleg vsega ne mremo mimo, da sem mu NIJZ predal z nekaj milijonskim presežkom, v letu 2025 pa smo imeli 1,2 milijonsko izgubo in sedaj varčujejo, kjer se le da.
Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
