Piše: Frančiška Buttolo, Ljubljana
Čudovit je predlog – menda gospe poslanke Janje Sluga – za zakon o čisto pravih tajnih volitvah v slovenskem državnem zboru, ne pa o takšnih, da volilna komisija nanje riše srčke, zvezdice, dolarje in evre, s katerimi nakazuje podkupnine ali “gotove pare” (“gotov dnar”) za “pošten” glas, itd.
Člani vseh mogočih volilnih komisij bodo poslej neprestano predmet snemanj s kamerami, z vsaj štirih političnih strani sveta, kar bo tudi “v živo” predvajano na slovenski javni televiziji, brez kakršnegakoli popravljanja, kadar bo kdo z leve strani na volilni listek načečkal dr. Goloba z oslovskimi ušesi. Česa takšnega res ne bo mogoče kazati slovenski volilni raji. Da bi preprečili prav vse možne volilne sleparije, pa bo z zakonom dovoljeno od jutra do jutra tajno snemati tudi predvajalce televizijskih volilnih posnetkov “v živo” na javni televiziji. Tudi njih, snemalne komisije, bodo menda snemale posebne, z zakonom določene, tako imenovane nadkomisije, tiste – najbolj udbovske – za nadzor nad vsemi nadzornimi komisijami. Pa naj še kdo reče, da na slovenski levici ni več komunistov, da imamo v Sloveniji samo še moderne demokratične stranke. Ha, ha, v Severni Koreji menda sploh nimajo več nobene leve stranke, še tista, menda edina, ki je dovoljena, je popolnoma demokratična, totalno demokratična.
Slovenski zakon o tajnosti volitev bo torej moral zagotavljati POPOLNO ali TOTALNO volilno tajnost, ne le v državnem zboru, temveč tudi na vseh drugih volitvah, na primer v občinah. Zlasti bo to nujno takrat, ko v kateri od njih neke tajne volilne komisije ponoči, kot mačke mlade, prenašajo volilne skrinjice iz enega ‘tajnega” prostora v drugega, menda pa celo – z lažnimi taksiji – z enega konca kakega najlepšega mesta na svetu na drugega. O, tajnost volitev mora biti vsestransko zagotovljena, da volilna raja ne izve, kako pošteno so prišle na oblast vse slovenske levosredinska, ali zmernosredinske, ali celo skoraj desne, ali celo totalno demokratične stranke, kakršnih je bilo doslej v slovenskem državnem zboru vsaj dvajset, ena bolj partijska in udbovska od druge, vse pa še prav stalinistične, pravilneje – titoistične, v skladu z jugoslovanskim, s Titovim stalinizmom. Amen..
Sedanji predlog za zakon o tajnosti volitev je menda je zrasel na zelniku gospe poslanke Janje Sluga, od nog do glave gospodinjske ženske, ki s smetmi vred največkrat pomete tudi svojo stranko, tudi če je ta leva, ko ji ne služi več tako dobro, da bi se jo res izplačalo podpirati. Vsekakor je gospa poslanka Sluga bila nadvse čista gospodinja v DZ, vendar pa – vedno in povsod – predvsem gospodinja v senci, kot bila rada še zdaj. Gospa pa je dovolj bistra, da se dobro zaveda, kako ji bo pod vodstvom zelo samostojnega in emancipiranega predsedni DZ, skoraj nemogoče opravljati dosedanjo funkcijo ali vlogo dobre gospodinje, ki predsednikom in predsednici (eni sami do zdaj) DZ ne teži z intelektualno pravno navlako, ko je značilno za svetovljanska lepo gospo poslanko Meiro Hot. Kakšna nevoščljivost je pograbila gospo Sluga, ko je gospod predsednik DZ gospe Hot, veliko damo slovenskega prava – tudi v najbolj krvavi praksi – z velikim zadovoljstvom povabil na pogovor o morebitnem boljšem načinu dela v DZ. Seveda, od gospe poslanke Hot se lahko vsakdo, ki bi rad bolje spoznal slovensko pravo v vsakdanji – krvavi – praksi, lahko marsičesa nauči. Nihče ne znal tako, kot zna gospa Hot, dobro povedati slovenskemu ljudstvu, da je Golobovo kosilo, imenovano Dolgotrajna oskrba, prava pravcata francoska gostija, kot v hotelu Ritz, pa čeprav predvsem za oskrbovance v domovih za stare, ki prejemajo okoli pet tisoč evrov težke pokojnine, pogosto sestavljene tudi iz desetih vrst nagrad za zasluge in priznanja. Seveda pa ta zakonska Dolgotrajna oskrba ne velja za staro volilno rajo po raznih privatnih luknjah, ki jih še plačati ne more. Nekaj starih skorij na prežganki je zanje še preveč, saj so najbolj primerni za čimprejšnjo evtanazijo. Da, konec je gospodinjenja gospe Janje Sluga v slovenskem državnem zboru.
