Piše: G. B.
Na današnji dan pred enim letom je bil kardinal Robert Francis Prevost izvoljen za 267. papeža Katoliške Cerkve. Izbral si je ime Leon XIV.
Robert Francis Prevost se je rodil 14. septembra 1955 v Chicagu (Illinois, ZDA). Od 18. do 22. leta je študiral na Univerzi Villanova (Pensilvanija). 1. septembra 1977 je vstopil v noviciat Reda svetega Avguština (OSA), 29. avgusta 1981 pa izpovedal slovesne zaobljube. Leto kasneje je v Chicagu diplomiral iz teologije, leta 1987 pa zaključil doktorski študij.
Svoje poslanstvo je nato opravljal v Trujillu v Peruju, kjer je bil odgovoren za formacijo kandidatov avguštincev. Prva štiri leta je bil prav tako predstojnik tamkajšnje skupnosti, nato pa odgovoren za formacijo (1988‒1998) in učitelj profesov (1992‒1998). Po enajstih letih v Trujillu se je leta 1999 vrnil v Združene države Amerike, ker je bil izvoljen za provinciala. Po dveh letih in pol je bil na rednem generalnem kapitlju izvoljen za generalnega priorja. To poslanstvo je opravljal dva mandata, do leta 2013. Papež Frančišek ga je 3. novembra 2014 imenoval za apostolskega administratorja škofije Chiclayo v Peruju, v škofa pa je bil posvečen 12. decembra istega leta. 15. aprila 2020 je bil imenovan za apostolskega administratorja škofije Callao, prav tako v Peruju.
Od 30. januarja 2023 je bil prefekt Dikasterija za škofe in predsednik Papeške komisije za Latinsko Ameriko.
Kardinali so 8. maja 2025 izvolili kardinala Prevosta za 267. papeža Katoliške Cerkve. Slovesno sveto mašo ob začetku pontifikata je papež Leon XIV. daroval 18. maja 2025.
Sveti oče je pojasnil, da je pri izbiri imena črpal navdih pri papežu Leonu XIII., avtorju prelomne socialne okrožnice Rerum Novarum. Ob tem je poudaril, da želi Cerkev v dobi “nove industrijske revolucije in umetne inteligence” svetu ponuditi svoj socialni nauk kot odgovor na izzive in obrambo človekovega dostojanstva, pravičnosti ter dela.
Pri pridigi med sveto mašo ob začetku pontifikata je dejal: »Izbran sem brez vsake zasluge in s strahom in trepetom prihajam k vam kot brat, ki želi biti služabnik vaše vere in vašega veselja ter hoditi s vami po poti ljubezni Boga, ki želi, da smo vsi združeni v eno družino«. Nato je spomnil na besede svetega Avguština: »Cerkev sestavljajo vsi, ki so v sožitju s svojimi brati in ljubijo bližnjega« (Razprava 359, 9) in nadaljeval, da z željo: »To, bratje in sestre, želim naj bo naša prva velika želja: enotna Cerkev, znamenje edinosti in občestva, ki postane kvas za spravljen svet. V našem času še vedno vidimo preveč razdora, preveč ran zaradi sovraštva, nasilja, predsodkov, strahu pred drugačnim in ekonomsko paradigmo, ki izkorišča zemeljske vire in marginalizira najrevnejše. In v tem testu želimo biti majhen kvas edinosti, občestva, bratstva«.
Od začetka pontifikata je sveti oče Leon XIV. izven Italije opravil tri apostolska potovanja in sicer v Turčijo in Libanon (27. november–2. december 2025) ob 1700-letnici prvega nicejskega koncila, nato v Kneževino Monako (28. marec 2026) ter nazadnje v Alžirijo, Kamerun, Angolo in Ekvatorialno Gvinejo (13.–23. april 2026).
Papež Leon XIV. je dober mesec po izvolitvi, natančneje 18. junija 2025, imenoval msgr. dr. Janeza Kozinca za soboškega škofa ter se srečal s slovenskimi škofi med njihovim obiskom Ad limina Apostolorum 16. januarja 2026 v Vatikanu. Ob tej priložnosti so mu škofje podarili mašni plašč, mitro in dalmatiki s slovensko čipko ter značilne izdelke naše domovine.
V zadnjem času je bil do papeža močno kritičen ameriški predsednik Donald Trump, očitno pa gre za razhajanja glede vojaškega posega v Iranu ter Trumpove politike do priseljencev.
