Dr. Granda: Da Janković na Rožniku govori za praznik dela, je perverzija

Piše: Nova24tv.si

V tokratni oddaji Beremo je potekal dolg in vsebinsko bogat pogovor med voditeljem Metodom Berlecem in zgodovinarjem Stanetom Grando. Z voditeljem sta debatirala o ugotovitvah dveh novih zbornikov Študijskega centra za narodno spravo in založbe Družina.

Stane Granda je med drugim ostro ocenil odnos komunistične partije do narodnega vprašanja, sodobne rituale praznovanja dneva upora proti okupatorju ter aktualno politično situacijo po volitvah. Posebej zanimiv je bil njegov komentar o Milanu Kučanu.

Granda je poudaril izjemno vlogo slovenskih katoliških intelektualcev, predvsem duhovnikov, pri oblikovanju slovenske narodne zavesti in zahteve po lastni državi. Najstarejša znana zahteva za samostojno Slovenijo prihaja od dr. Lamberta Ehrlicha iz Kanalske doline. “On je prvi zahteval samostojno Slovenijo in okrog sebe zbral elitne katoliške intelektualce, tako imenovane stražarje,” je dejal Granda. “Od njih je zahteval svetovljansko vzgojo. Za razliko od mladih, ki so bili bolj domačijsko, zaprto oziroma samostansko vzgojeni, je Ehrlich zahteval, da so njegovi pristaši svetovljani.” Zaradi mednarodnih povezav je mnogim uredil štipendije v Parizu in Londonu.

Granda je izpostavil tudi patra Kazimirja Zakrajška, frančiškana, ki je po nalogu škofa Rožmana že leta 1941 v New Yorku širil idejo samostojne slovenske države med izseljenci in ameriškimi diplomati. “Bil je izredno uspešen,” je dodal. Ideja je živela naprej tudi na srečanjih na Svetih Višarjah, ki jih je organiziral dr. Janez Zdešar. Granda, ki se jih je sam udeležil, jih je označil za “živ spomenik Ehrlichu in slovenski osamosvojitveni misli”.

Dolga parlamentarna tradicija Slovencev

V drugem delu pogovora je Granda predstavil zbornik o razvoju parlamentarizma na Slovenskem. Poudaril je, da imajo Slovenci parlamentarno tradicijo že od 13. stoletja (županske skupščine), še posebej pa od leta 1848 v dunajskem parlamentu, kjer je bilo “najmočnejše slovensko zastopstvo v kateremkoli parlamentu”. Posebej je izpostavil dr. Franca Miklošiča in opozoril, da so Slovenci takrat delovali tudi na levici, a so bili vsi zelo zavedni.

Komunisti in narodno vprašanje: dvojnost, ki je trajala desetletja

Granda je jasno pokazal, da znotraj slovenskih komunistov ni bilo enotnosti. Obstajali sta “slovenska struja” in “jugoslovanska struja“, ki jo je vodil Edvard Kardelj. Rivaliteta je bila močna – celo do tega, da je Boris Kidrič leta 1944 načrtoval Kardeljevo likvidacijo. Komunisti so bili uradno internacionalisti, a so nekateri (zlasti primorski) ohranili močno narodno zavest. Granda je navedel Kidričeve besede, ki jih je ta izrekel na Bazi 20: “Jaz sem komunist in moram biti internacionalist. Če bi moral izbirati med Slovenstvom in internacionalo, bi se – čeprav zelo težko in nerad – odločil za internacionalo. Upam, da mi tega ne bo treba.”

Jože Pirjevec in Milan Kučan

Granda je komentiral prihajajočo knjigo Jožeta Pirjevca o Edvardu Kardelju. Kljub temu da Pirjevca ocenjuje kot dobrega zgodovinarja na nekaterih področjih, je izrazil dvom o njegovem poznavanju slovenskih razmer: “Celo življenje je živel v Italiji, slovenska zgodovina je zanj bolj obrobna tema.” Tu je Granda posebej omenil Milan Kučana. Po njegovih informacijah je Pirjevec klical Kučana in ga prosil, naj napiše predgovor k knjigi, vendar je Kučan to odklonil.

Ta podatek je Granda predstavil kot pomembno informacijo o tem, kako se nekdanji predsednik republike distancira od nove ocene Kardelja in povojnega obdobja.

Granda je bil zelo kritičen do praznovanja 27. aprila – dneva upora proti okupatorju. Po njegovem mnenju se je spremenil v “praznik laži“: “Toliko neumnosti, kot sem jih slišal na Radiu Slovenija 1, že dolgo ne. […] 27. april je postal praznik laži.” Zanikal je potvarjanje zgodovine in zanikanje slovenstva ter izpostavil, da so edini pravi upor izvedli Tigrovci pri Ribnici 13. maja. Enako ostro je ocenil praznik dela na Rožniku, kjer je govoril ljubljanski župan Zoran Janković: primerjal ga je s “perverzijo”, ker najbogatejši in najbolj koruptivni politik govori delavcem o delavskih pravicah.

O aktualni politiki po volitvah je dejal, da je koalicija Roberta Goloba “poražena” in da ima opozicija več mandatov. O predsednici Nataši Pirc Musar je menil, da “ni predsednica vseh” in da se ne obnaša nevtralno.