Piše: Vida Kocjan
Medtem ko je Slovenija iz zadnje krize, ki je bila zdravstvena, izšla kot zmagovalka, po gospodarski rasti najboljša v EU, jo je naslednja Golobova koalicija finančno pripeljala na rob. Realna gospodarska rast se je z 8,1 odstotka v letu 2021 v letu 2025 znižala na vsega 0,9 odstotka. Gospodarstvo nazaduje, konkurenčnost se je znižala, znižujejo se tudi investicije.
Razsipništvo vlade se nadaljuje, javnofinančni primanjkljaj, ki ga vlada financira z vedno novimi posojili, je čedalje večji. Slovenijo so pripeljali na rob fiskalne vzdržnosti.
Drastično poslabšanje
Slovenske javne finance so se v zadnjih dveh letih drastično poslabšale. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) in ministrstva za finance je javnofinančni primanjkljaj sektorja država v letu 2025 dosegel 1,749 milijarde evrov oziroma 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). To je več kot dvakrat več kot v letu 2024, ko je znašal le 0,9 odstotka BDP.
Za leto 2026 je vlada načrtovala primanjkljaj v višini 2,1 milijarde evrov (2,9 odstotka BDP). Že v prvem četrtletju 2026 pa je državni proračun izkazal primanjkljaj v višini 701 milijona evrov. To je bilo 250 milijonov evrov več kot v enakem obdobju leta 2025. Prihodki so narasli za 7 odstotkov, odhodki pa za kar 13 odstotkov. Fiskalni svet je opozoril, da gre za sistematično in strukturno poslabšanje, ki ga poganjajo domače politične odločitve, predvsem eksplozivna rast tekoče porabe v javnem sektorju.
Iz tedna v teden slabše
Na uradni spletni strani ministrstva za finance je razvidno, da se trend poslabšuje iz tedna v teden. Marec je prinesel ogromen primanjkljaj tudi zaradi velikega obroka obresti na javni dolg. Ta se je v času Golobove vlade povečal za od 8 do 9 milijard evrov, državo so nato izdatno zadolžili že tudi v prvih mesecih leta 2026. Prvič so šli po posojilo celo na kitajski trg. Že v proračunu so načrtovali okoli 5,6 milijarde evrov zadolžitve v letu 2026, že takoj v začetku leta so najeli več kot 3 milijarde evrov posojil.
Ministrstvo za finance na svoji spletni strani dnevno objavlja stanje v javnih financah, in sicer po načelu denarnega toka (plačila). Podatki do vključno 18. aprila 2026 kažejo, da se je v državnem proračunu letos zbralo 3,7 milijarde evrov, porabili pa so že 5,1 milijarde evrov, to je 1,4 milijarde več od prihodkov. To je tudi dve tretjini (66 odstotkov) celotnega načrtovanega letnega primanjkljaja.
Opozorila fiskalnega sveta
Fiskalni svet je že januarja opozoril: »Visok primanjkljaj ob koncu leta 2025 je izhajal predvsem iz ukrepov ekonomske politike, ne pa iz izrednih razmer kot v preteklih letih.« Realna tekoča poraba sektorja država se je »drugo leto zapored povečala občutno hitreje od ocenjene dolgoročne rasti gospodarstva«. Takšna politika je »z vidika vzdržnosti javnih financ tvegana, saj jo je po uveljavitvi pravic težko zmanjševati«.
Politično razsipništvo namesto reform
Glavni krivec je hitra rast tekoče porabe, ki jo je Golobova vlada sistematično spodbujala. Plače v javnem sektorju so lani narasle za dobrih 14 odstotkov, v prvem kvartalu letos še za 11,8 odstotka. Gre za trajne obveznosti, ki se ne bodo več zmanjšale brez politične volje.
Naraščajo tudi subvencije za energetiko. Zaradi izjemno povečanega javnega zadolževanja naraščajo tudi plačila za obresti. Golobova vlada nas je v svojem mandatu zadolžila za več kot 8 milijard evrov.
Hkrati prihodki v državni proračun zaostajajo. Gospodarska rast se upočasnjuje, posledično je manj davkov. Črpanje evropskih sredstev je katastrofalno slabo. Rezultat vsega tega je klasična prociklična politika: vlada troši več v času, ko bi morala varčevati in pripravljati rezerve za prihodnje šoke.
Veliko pasti
Dodatno breme predstavljajo neplačane (neporavnane) obveznosti iz preteklih let. Neplačane, vendar že zapadle obveznosti za leto 2024 kažejo, da je bilo teh skupaj za več sto milijonov evrov. Zneski so bili preneseni v leto 2025 in so dodatno obremenili proračun. V zaključnem računu za leto 2024 so bile te podrobno razčlenjene. Za leto 2025 pa zaključni račun javno še ni objavljen. Natančne številke o neplačanih obveznostih na dan 31. december 2025 (ločene na zapadle do konca leta in tiste, ki zapadejo kasneje) tako še niso znane. Ker ministrstvo za finance na vprašanja o tem ni odgovorilo, lahko upravičeno sklepamo, da gre za dodatni pritisk na proračun 2026. Te obveznosti se bodo morale financirati iz tekočih sredstev, kar dodatno poglablja primanjkljaj in zmanjšuje transparentnost javnih financ. Ob tem dodajmo, da nekatere občine poročajo, da jim država obveznosti ne poravnava redno. Posledično tudi same ne plačujejo svojim uporabnikom. Še več. Šole in druge napotujejo, naj se zadolžijo, da bodo lahko plačale svoje obveznosti. Plačevanje obveznosti za javne porabnike denarja je sicer določeno v posebnem zakonu, praviloma je to 30-dnevni rok. Kdo to nadzira, smo vprašali tako Računsko sodišče RS kot ministrstvo za finance. Iz računskega sodišča so nam odgovorili, da vse skupaj lahko ugotovijo šele na podlagi konkretnega primera in v konkretni reviziji. Dodali so: »V reviziji predloga zaključnega računa proračuna RS na podlagi izbranega vzorca v skladu z revizijskimi programi prav tako preverjamo pravočasnost poravnavanja obveznosti v skladu z zakonskimi roki. Revizije proračuna računsko sodišče opravlja za nazaj, zato aktualnih zadev brez revizije ne moremo komentirati, bodo pa te zajete v reviziji predloga zaključnega računa proračuna za leto 2025, ki bo izdana v zakonskem roku, torej septembra 2026.« Opozorili so še na notranje revizije in urad za nadzor proračuna, ki mora preverjati odgovornost in pravočasno poravnavanje obveznosti tako na ravni države kot občin.
Doslej večjih opozoril zaradi neplačil v vseh teh revizijskih poročilih nismo zasledili. Morda bo revizija državnega proračuna za leto 2025 drugačna, bo pa to znano šele septembra.
Naslednja past so davki od dobička pravnih oseb. Robert Golob je na predvolilnih soočenjih govoril, da so dobički podjetij visoki. Govoril je o borznih dobičkih, kar pa je nekaj povsem drugega od dobičkov iz poslovanja vseh podjetij in podjetnikov v državi. Ti namreč med letom plačujejo akontacijo davka na dobiček, z bilancami nato ugotovijo dejansko obveznost. Temu sledi poračun: bodisi morajo doplačati razliko med ugotovljenim davkom glede na poslovanje bodisi jim mora država vrniti med letom preveč vplačane akontacijo. Rok za oddajo bilanc je bil 31. marec, poračuni davkov bodo znani predvidoma maja, pri velikih družbah, zavezanih revizijam, pa bo to lahko celo septembra. Šele takrat bomo imeli celotno sliko o poslovanju podjetij v letu 2025. Borzni dobički so torej nekaj povsem drugega, na borzo je vključeno tudi zelo majhno število slovenskih družb. Golob je torej govoril v prazno.
Naslednja past je dohodnina. Tudi tu se javno še ne ve, kakšna bodo doplačila ali vračila posameznikom za leto 2025.
Vse navedeno bo nato dejansko vplivalo na javnofinančno stanje države.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
