Piše: Vančo K. Tegov
Bolgari imajo novega volilnega »popravka«. Spet. V nedeljo so v Bolgariji potekale že osme parlamentarne volitve v samo petih letih.
Po anketah vodi nova stranka predsednika Rumena Radeva. Mnogi upajo, da bodo te volitve končno prekinile kronično politično nestabilnost v državi.
Permanentna kriza – odraz »okuženosti« in napačne interpretacije demokracije
Volitve sledijo petim letom skoraj trajne politične krize, v kateri nobena vlada ni dokončala polnega mandata. Namesto tega je država doživljala le prehodne vlade, krhke koalicije in kratkotrajna zavezništva, ki so se pogosto sesula zaradi škandalov.
Javno zaupanje je skoraj izginilo. Volilna udeležba, ki je bila nekoč barometer demokratične angažiranosti, je padla v kronični upad. Volivci so naveličani istih obrazov in občasnih novih, ki »prežvekujejo« iste stvari z občasnimi besednimi okraski – vsebine pa ni in ni.
Ta dolgotrajna nestabilnost se odvija ob poglabljanju notranjih delitev in naraščajočem zunanjem pritisku. Bolgari so preizkusili že skoraj vse. Imeli so zabavljača, ki je iz televizijskega ekrana prestopil v politiko. Zabavljaštvo ni prineslo ničesar razen novih nestabilnih vlad. Prišel je »uspešni« bolgarski Kanadčan, ki je prinesel izkušnje, navdušenje – in nerazumevanje, da je v bolgarski družbi nekaj drugačnega, kar njegov pristop ni znal uskladiti. Bil je tudi bančni strokovnjak, ki je računal do desete decimalke, a ni znal sestaviti realnega proračuna in spraviti terenske informacije v številke.
V vseh teh všečnih, a malo koristnih in pretežno prestižnih spremembah je bil spregledan tisti, ki je bil do leta 2020 eden glavnih garantov stabilnosti in najpomembnejši akter evropskega, proevropskega razvoja Bolgarije – stranka GERB (Graždani za evropsko razvitie na Balgarija).
Paradoksalno je Bolgarija v istem obdobju kljub temu naredila pomembne korake v evropski integraciji: pridružila se je schengenskemu območju in sprejela evro – pogosto brez delujoče vlade ali celo sprejetega proračuna. To se je zgodilo predvsem zaradi jasnega programa in prizadevanj prav GERB-a, ki so ga mnogi radi označevali za »krivca« za stabilnost.
Medtem pa so reforme močno zamujale, kar je odložilo dostop do evropskih sredstev za okrevanje in povečalo tveganje izgube milijard evrov, ki jih država nujno potrebuje.
Nestabilnost kot stalnica – do kdaj?
Žal se ne moremo izogniti primerjavi s prejšnjimi volitvami v tej seriji. Z enim samim kompleksnim vprašanjem ali škandalom se pogosto zaustavi delovanje vlade, sledijo »na vrat na nos« organizirane demonstracije in padajo domine vladnih ekip. Kmalu zatem se na površje izvlečejo nove osebe (ki niso nujno neznane).
V zadnjem primeru so iz udobnega predsedniškega »trona« potegnili v politično kolesje samega tedanjega predsednika Rumena Radeva. General major bolgarskih zračnih sil je predčasno končal svoj drugi predsedniški mandat in se odločil, da bo »reševal« Bolgarijo. Poleg številnih izobrazb in šolanjih rad izpostavlja »usposabljanja« pri ruskih kolegih. Nastopa samozavestno in se hvali z »uničenjem« konkurence, kot sta Borisov in Peevski, saj naj bi jim odvzel kar 80 % dosedanjih volivcev. Na njegovih konvencijah polni dvorane – tudi s prestopniki iz drugih strank.
»Pripravljeni smo sodelovati z vsakim, ki sprejema naše ideje in deli naš program – vendar ne le na besedah, ampak v resnici. Z DPS – Novim začetkom in GERB-om ne moremo sodelovati,« je po oddaji glasu kategorično izjavil Radev domačim in tujim opazovalcem.
Zveni znano?
Kaj se je dogajalo čez dan?
Vsepovsod so se pojavljale vidne osebnosti iz dosedanjih strank spiralnega volilnega vrtiljaka – eni z ustaljenimi frazami, drugi z »udarnimi« floskulami o boju proti oligarhom, kradljivcem in sužnjem kapitala. Vmes so predrzneži metali »kosti« o nedelujočih volilnih strojih ali ročnem štetju. Dober del dneva je potekal v prikazovanju novega »upa« za utrujene bolgarske volivce. Vzporedni rezultati so kazali mišice generala Radeva.
Nekateri ga predstavljajo kot odkritega Evropejca, mnogi pa mu pripisujejo realnejšo in bolj stvarno naklonjenost Rusiji. Ob 19. uri( bo bolgaskem času) so mu ankete prikazovale nerealno visokih skoraj 38 %. Skoraj gotovo se bodo bolgarske izredne volitve za 52. sklic parlamenta končale z zmago stranke Progresivna Bolgarija proruskega generala Rumena Radeva.
O novih »krojačih« usode Bolgarov
Glede na predvolilne izjave glavnih akterjev o izključevanju sodelovanja bo to verjetno le kratka epizoda navdušenja nad trenutnim »zvezdnikom« in drugimi proevropskimi silami. Tega smo že videli tudi drugje.
Destrukcija dosežkov preteklega obdobja se nadaljuje, ponavljajo pa se visoka pričakovanja volivcev in nerealne obljube ad hoc strank. Bolezen razgradnje demokracije zaradi prevelike in neodgovorne demokracije se nadaljuje.
Bolgarom in Bolgarkam vse dobro – v naprej velja, da so res krojači svoje usode. Žal pa z inštruktorji iz »krojaštva usod« nimajo sreče. Tokrat jim bo usoda ukrojena bolj po rusko. Žal.
