Piše: Nova24tv.si
Po neuradnih informacijah je Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (SOVA) pod direktorjem Joškom Kadivnikom domnevno nabavila napredno geolokacijsko orodje Landmark izraelskega podjetja NSO Group, poroča raziskovalni novinar Bojan Požar. V kolikor to drži, bi to pomenilo, da ima SOVA v rokah tehnologijo, ki omogoča tajno sledenje lokacije mobilnih telefonov brez vednosti in privolitve uporabnikov – in ki je v tujini že večkrat sprožila polemike zaradi zlorab.
To bi hkrati pojasnilo tudi očitke predsednika stranke Resnica Zorana Stevanovića, ki je javno obtožil Sovo in policijo domnevnega nezakonitega nadzora nad njim in njegovimi sodelavci.
Landmark sicer ni enak slavnemu vohunskemu programu Pegasus istega podjetja NSO Group, ki ga vlade po vsem svetu uporabljajo za popoln nadzor nad telefoni. Gre za specializirano geolokacijsko orodje, ki deluje na povsem drug način: operater vnese zgolj mobilno telefonsko številko tarče v sistem, orodje pa prek izkoriščanja ranljivosti v mednarodnih telekomunikacijskih protokolih (predvsem SS7) določi natančno lokacijo naprave v realnem času.
Uporabnik telefona ne prejme nobenega opozorila, na napravi se ne namesti nobena programska oprema in sledenje ne pušča sledov na sami napravi. Po poročilih ameriških medijev je bilo orodje uporabljeno za tisoče poizvedb, predvsem v Mehiki, agencije pa so ga kupovale prek posrednikov, da bi zakrile izvor. NSO Group ga prodaja izključno vladnim agencijam z utemeljitvijo, da gre za boj proti terorizmu in hudim kaznivim dejanjem, a kritiki opozarjajo na visoko tveganje zlorab za politično sledenje.
Razkritje Zorana Stevanovića in logična veriga
Nakup Landmarka bi lahko neposredno pojasnil trditve predsednika stranke Resnica in predsednika Državnega zbora Zorana Stevanovića, ki je javno razkril sum o nezakonitem sledenju s strani SOVE. Spomnimo, da je slednji dejal, da je kolegu posodil svoj telefon “za test sledenja”. Telefon je bil kasneje zaznán v bližini doma delničarja Petrola Daria Južne na Dolenjskem. Stevanović zatrjuje, da sam ni bil tam in ne ve, kaj je njegov kolega počel v tisti okolici. Očitki so se pojavili po poročanju Televizije Slovenija o domnevnem srečanju Stevanovića z odvetnikom Južne (kar Stevanović zanika, priznava pa bližino lokacije).
Uporaba Landmarka bi bila kršitev zakona
Sledenje s sistemom Landmark po Zakonu o Slovenski obveščevalni agenciji (ZSOVA) ni dovoljeno – v kolikor bi se izkazalo, da drži, bi šlo za jasno kršitev zakona. 2. člen ZSOVA, ki je temelj temelj vseh tajnih ukrepov namreč pravi, da SOVA sme pridobivati in uporabljati tajne podatke izključno za: podatke iz tujine, pomembne za varnostne, politične in gospodarske interese države; o organizacijah, skupinah in osebah, ki s svojo dejavnostjo iz tujine ali v povezavi s tujino ogrožajo ali bi lahko ogrozile nacionalno varnost države in njeno ustavno ureditev.
Element tujine je ključen. Domača politična dejavnost, nasprotovanje vladi, vodenje stranke ali celo protesti niso podlaga za tajno sledenje. SOVA sicer poudarja, da ne spremlja političnih strank, a nedavni primer, o katerem smo poročali tukaj zbuja dvome v to.
Pogoje za tajno sledenje določa 22. člen zakona in sicer tajno opazovanje in sledenje na javnih prostorih (z tehničnimi sredstvi, vključno z lokacijskim sledenjem) dovoli samo direktor SOVE s pisno odredbo, in le če obstaja velika verjetnost, da se bodo pridobili podatki iz 2. člena (torej grožnja elementa tujine), in podatkov ni mogoče pridobiti drugače ali bi to zahtevalo nesorazmerne težave. Odredba mora vsebovati osebo, obseg, trajanje in utemeljitev. Dovoljena je le enkratno (ne trajno).
Stevanović kot predsednik parlamentarne stranke ne izpolnjuje pogoja iz 2. člena – gre za domačega politika brez javno znanih povezav z tujo obveščevalno dejavnostjo, terorizmom ali ogrožanjem ustavne ureditve iz tujine. Obenem je treba poudariti, da je sistem Landmark orodje za sledenje mobilnim telefonom in v tem primeru ne gre za običajno “tajno opazovanje na javnem prostoru” iz 22. člena, ampak spada pod nadzor in snemanje telekomunikacij (23. člen ZSOVA). Za to ukrepanje veljajo še strožji pogoji: odobritev predsednika Vrhovnega sodišča RS (ne samo direktorja SOVE), velika verjetnost konkretne nevarnosti za nacionalno varnost (iz 2. člena), trajanje omejeno na 3 mesece (z možnostjo podaljšanja do 24 mesecev skupaj).
Tudi tu mora biti element tujine – ki pa ga zopet – v tem primeru ni.
Če bi se tak ukrep izvedel brez odredbe ali brez izpolnjevanja pogojev, gre za zlorabo pooblastil, ki je kazniva (tudi po Kazenskem zakoniku). Zakon je zelo strog ravno zato, da se prepreči zloraba tajnih služb proti domačim nasprotnikom, kot se je to počelo v času UDBE, ki pa očitno še danes traja.
SOVA doslej še ni javno komentirala teh trditev, smo pa nanjo naslovili novinarska vprašanja. Odgovore objavimo, ko jih prejmemo.
