Piše: Vida Kocjan
Gospodarsko stanje Slovenije je zelo krhko in nevarno odvisno od previsoke javne porabe. Nominalni dolg države se je v mandatu Golobove vlade povečal za več kot 8 milijard evrov, fiskalni prostor se krči do skrajnih mej, javnofinančni primanjkljaj je nenormalno visok.
Golobova vlada je ustvarjala iluzijo stabilnosti z grobim deljenjem bonbonov, predvsem z visokimi povišanji plač v javnem sektorju in socialnimi transferji. Namesto da bi spodbujala konkurenčnost, produktivnost in zasebne investicije, je raje financirala tekočo porabo, ki presega zmožnosti. Gospodarstvo je postavljeno na rob vzdržnosti, brez pravega razvojnega pospeška.
Dr. Mojmir Mrak ostro opozarja, da Slovenija nima nobene operativne strategije gospodarskega razvoja. Strategija razvoja Slovenije 2030 iz leta 2017 je zastarel »spisek želja«. Golobova vlada nove celovite strategije ni sprejela, zato Mrak poziva k nujnemu novemu krovnemu dokumentu z realnimi scenariji – predvsem pred finančno perspektivo EU 2028–2034. Brez tega bomo težko črpali evropska sredstva.
Dr. Janez Šušteršič svari, da so javne finance na absolutnem skrajnem robu možnega. Golobovi so živeli daleč čez zmožnosti, primanjkljaji se kopičijo, produktivnost raste prenizko. Politika raje prerazdeljuje obstoječi kolač, kot da bi ga povečevala z resnimi reformami in večjo konkurenčnostjo. Potrebna sta takojšen razvojni obrat in streznitev.
Tudi dr. Matej Lahovnik kritizira hudo neučinkovito porabo javnih sredstev, kjer politična logika popolnoma prevladuje nad ekonomsko (primer: dolgotrajna oskrba). Dr. Anže Burger pa opozarja na velik primanjkljaj zaradi nekontrolirane rasti stroškov dela v javnem sektorju in ugotavlja, da je Slovenija zaradi visokega davčnega klina in birokratskih regulacij postala neprivlačna za ustvarjalne in neodvisne posameznike.
Ekonomisti se strinjajo: brez ambiciozne strategije Slovenija tvega dolgotrajno zaostajanje za dinamičnimi evropskimi gospodarstvi. Čas je za odločen preobrat na pot razvoja.
