V drugi številka Mladike v letu 2019 je v Fokusu objavljena poglobitev tematike Sto let v italijanski državi, katere prvi del je bil predstavljen v letošnji prvi številki. Tokrat se na položaj Slovence v Italiji ponuja v branje pogled iz osrednje Slovenije, ki so ga izrazili zgodovinar Stane Granda, zgodovinar in literarni zgodovinar Igor Grdina, ambasador Iztok Mirošič in pisatelj Boris Pahor. V člankih se izpostavijo predvsem viharni sosedski odnosi med Italijo in Slovenijo in njeno predhodnico Jugoslavijo, ki so zaznamovali dolgo obdobje, od podpisa Rapalske pogodbe do vstopa Slovenije v Evropsko zvezo. Namesto multietničnosti Avstro-Ogrske je Italija vodila politiko enega jezika, enega državnega naroda, brez priznavanja manjših – tako izhaja iz prispevkov.
V reviji lahko preberemo pogovor s pisateljico Evelino Umek ob njeni osemdesetletnici, ki ga je pripravila novinarka Darka Zvonar Predan. V daljšem intervjuju Umkova spregovori o svoji razpetosti med Trstom in Ljubljano, o odnosu, ki ga ima do teh mest, o delovanju na slovenski radioteleviziji, pisanju za otroke in o svojih nepozabnih romanesknih likih iz leposlovnih del za odrasle.
Ob podelitvi nagrade Nadja Maganja sestri Gabrijeli in tržaški provinci šolskih sester Majda Cibic Cergol poda zgodovinski pregled delovanja šolskih sester na Tržaškem in v njihovi egipčasnki podružnici ter predstavi delo najstarejše sestre iz tržaške province, s. Gabrijele, ki pri svojih triinosemdesetih letih še vedno pomaga otrokom pri pošolskenm pouku in jih pripravlja na sprejem zakramentov.
V rubriki Literatura se objavljata kratka zgodba Tadeje Krečič Scholten z naslovom Eter je slab prevajalec, ki je prejela prvo nagrado za prozo na 47. literarnem natečaju revije Mladika, in pesem Vladimirja Kosa z naslovom Tebi.
Marjan Frankovič je avtor daljšega eseja z naslovom Spomeniku naproti in spomeniki napoti, ki je nastal po odkritju spomenika žrtvam vseh vojn in z vojne povezanih dogodkov na ljubljanskem Kongresnem trgu.
V Pričevanjih je objavljen govor, ki ga je Martin Brecelj prebral na slovesnosti na tržaškem pokopališču pred grobnico Tomažičev, kjer počivata Stanko Vuk in njegova žena Danica Tomažič. V govoru so zbrane nekatere raziskovalne novosti o umoru dveh zakoncev leta 1944.
Sledi rubrika Iz tiskarne, ki prinaša seznam in kratko oznako del slovenskih avtorjev iz Italije, ki so izšla pred nedavnim.
V Kulturi Mojca Polona Vaupotič piše o egiptologu Antonu Lavrinu, rojenem leta 1789 v premožni družini v Vipavi: bil je raziskovale in zbiralec predmetov iz starega Egipta, med drugim je na vipavsko pokopališče prinesel dva egipčanska sarkofaga, odkrita ob vznožju Krefrenove piramide v Gizi iz leta 2400 pr. Kr.
Irena Mislej je avtorica spominskega zapisa o arhitektu Marjanu Eiletzu, rojenem v Slovenj Gradcu leta 1926, ki je od leta 1948 do smrti letos živel v Argentini.
V Anteni so novice iz zamejstva in zdomstva, posebna pozornost je namenjena Prešernovi proslavi v Peterlinovi dvorani v Trstu, podelitvi priznanj Mladi oder in nagrad literarnega natečaja revije Mladika.
Uvodni članek o postnemu času in potrebi po skromnosti in zmernosti v mladinsko prilogo Rast je napisala Neža Petaros, Vanja Vogrič pa piše o dijaških protestih proti napovedani italijanski šolski reformi. Objavlja se kratka zgodba Julijana Devetaka Srce je bilo nemirno, želelo je bogve kam, ki je prejela drugo nagrado za prozo na literarnem natečaju Slovenskega kulturnega kluba. Nastja Slavec poroča o mladinskem manjšinskem seminarju pri Srbih v Donji Stubici na Hrvaškem, Jernej Močik predstavi recept kolača s čokoladnim premazom, nakar se objavljajo fotografije iz obiska koncentracijskega taborišča Auschwitz in anketa o naj zamejki leta, ki so jo pripravili: Denis Frandolič, Ilaria Viturelli, Urška Petaros, Veronika Bordon in Jernej Močnik.
