Na pobudo pisarne evropskega poslanca dr. Milana Zvera in Slovenskega pastoralnega centra v Bruslju so včeraj pri kamnitem obeležju, ki ga je Republika Slovenija leta 2008, ob zaključku svojega prvega predsedovanja Svetu EU, podarila mestu Bruselj, pripravili kratko slovesnost ob današnjem slovenskem kulturnem prazniku. Kulturni program je letos popestril duhovniški oktet OREMUS.
Spomenik je Slovenija podarila mestu Bruselj ob zaključku predsedovanja Evropski uniji leta 2008, na njem pa je zapisan verz Prešernove Zdravljice “Žive naj vsi narodi” v vseh uradnih jezikih EU. Spomenik stoji na prestižnem mestu tik pred sedežem Evropske komisije.
Kot je v svojem nagovoru povedal dr. Milan Zver, bi spomenik, ki je bil v Bruslju postavljen ob koncu predsedovanja Slovenije Evropski uniji, ostal mrtev kamen, v kolikor ga ne bi prav v njegovi pisarni od časa do časa oživeli z raznimi prireditvami, na primer, ob dnevu državnosti, ali pa ob slovenskem kulturnem prazniku. »Te prireditve imajo neko magično povezovalno moč, saj se je udeležujejo tako politiki z leve kot tudi z desne strani,« je ob tem povedal dr. Zver.
Evropski poslanec je spomnil, da je že slovenski pisatelj Ivan Cankar dejal, da je slovenski narod nastal s kulturo in da je kultura tista, ki je oblikovala tudi našo identiteto. »Veliko bolj številčni narodi so izumrli oziroma izginili prav zato, ker si niso ustvarili svoje lastne kulture in ker niso ohranili svojega jezika,« je izpostavil dr. Milan Zver. Ob tem je bil mnenja, da je lansko Cankarjevo leto, s katerim smo obeležili stoletnico rojstva tega velikega slovenskega pisatelja, kar prehitro šlo mimo nas, in to ne da bi se zavedali velikega pomena njegovega dela in besed. »Poleg Franceta Prešerna je bil tudi Ivan Cankar eden tistih, ki se je močno zasidral v slovensko kulturo in identiteto,« je še poudaril evropski poslanec.
Zbrane ob današnji slovesnosti pa je nagovoril tudi dr. Zvone Štrubelj, slovenski duhovnik, ki že več let deluje kot duhovni vodja Slovencev v državah Beneluksa.
Dr. Zver tradicijo polaganja cvetja in obeležitve Prešernovega dne pred spomenik ohranja že vse od leta 2010. Kadar so poslanci v Bruslju, pred spomenikom poteka manjša slovesnost s petjem slovenske himne in narodnih pesmi ali recitiranjem Prešernovih pesmi. Letos je na počastitvi tega velikega praznika nastopil tudi duhovniški oktet Oremus s svojo izvedbo slovenske himne Zdravljice.
Počastitev slovenskega velikana Prešerna v Bruslju je za dr. Milana Zvera pomembna, saj poudarja pomen slovenske kulture in jezika, ki sta v EU enakovredna vsem ostalim uradnim jezikom, pa tudi opominja, da je znotraj EU domoljubje del vsakega evropskega naroda.
Vir: Demokracija