Na Gorenjskem odkrili nelegalni zakol športnih konj za prodajo mesnih izdelkov
Inšpektorji uprave za varno hrano so na naslovu v Kamni Gorici odkrili zaklanega športnega konja, za katere velja prepoved klanja in uporabe mesa za prehrano ljudi, ter večjo količino suhomesnatih izdelkov. Z navideznim nakupom so inšpektorji dokazali, da so se tam ukvarjali z nadaljnjo prodajo mesa. Našli so tudi enega še živečega konja.
Inšpektorji Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin RS so izredni nadzor v Kamni Gorici opravili na osnovi dalj časa trajajočega zbiranja obvestil, in sicer v petek v večernih urah. Ugotovili so, da je tam potekalo klanje konj, našli so tudi opremo za proizvodnjo mesnih izdelkov, so danes sporočili iz uprave.
Konja, ki so ju našli, so na območje občine Radovljica po njihovih ugotovitvah isti dan pripeljali domnevno z območja Dolenjske, in to brez dokumentacije in ustrezne identifikacije. “Oba konja sta bila kasača, športna konja, za katere velja prepoved klanja in prepoved uporabe mesa za prehrano ljudi,” so poudarili.
Najdene mesne izdelke in meso zaklanega konja so uničili, živega konja pa so evtanazirali. Inšpektorji so ob tem vzeli vzorec mesa, ki je bil namenjen za nelegalno predelavo, in ga poslali v testiranje na ostanke veterinarskih zdravil, ki se lahko uporabljajo pri športnih konjih. Uvedli so prekrškovni postopek zoper fizično osebo, preiskavo izvora živali pa nadaljujejo.
Direktorica inšpekcije Andreja Bizjak je za STA pojasnila, da je šlo za nelegalen obrat, ki ni bil registriran za dejavnost klavnice, kljub temu pa so se tam že dlje časa dogajale podobne aktivnosti. “V obratu je bilo še nekaj mesnih izdelkov. Vzeli smo vzorce, ker so bili konji očitno kasaški konji in niso imeli nobene identifikacije. Vsa živila, kot tudi meso, so bili neškodljivo uničeni,” je pojasnila.
Inšpekcija sedaj čaka na rezultate vzorcev, da bomo lahko ugotovili, ali je šlo le za nelegalno dejavnost, ali tudi za dejavnost, ki je neposredno ogrožala zdravje ljudi, saj je takšno meso lahko vsebovalo ostanke nedovoljenih in prepovedanih substanc. “Zlati nas skrbijo hormoni in drugi spodbujevalniki,” je pojasnila.
Inšpekcija se sicer redko srečuje z obvestili o takšnih primerih, zato sami iščejo informacije. “Beremo forume, pozorni smo na splet, tudi ustne informacije. Na koncu se lahko tako izkristalizirajo kot sedaj, lahko pa tudi ne,” je dodala.
Z upravo za varno hrano pri tem primeru sodeluje tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). “Takoj, ko bodo znani rezultati preiskav vzorcev mesa, bomo javnost skupaj obveščali glede ukrepov za varovanje zdravja, če bodo ti potrebni,” so pojasnili za STA. Ob tem so pojasnili, da gre v primeru, ko se za proizvodnjo hrane uporabljajo živali, ki niso vzrejene v te namene, za grobo kršitev živilske zakonodaje. Če se ta ugotovi, je pričakovati prisotnost dejavnikov tveganja za zdravje ljudi, vendar je dejansko tveganje treba ovrednotiti na podlagi rezultatov analiz.
Živali, ki se vzrejajo za hrano, se sicer lahko zdravi z odobrenimi veterinarskimi zdravili, če je to potrebno zaradi bolezni ali preventive pred boleznijo. V hrani iz takih živali se zato lahko pojavijo ostanki veterinarskih zdravil, podobno kot se v njej lahko pojavijo ostanki pesticidov ali onesnaževal, ki jim je bila žival izpostavljena. A mora biti v vseh teh primerih njihova vsebnost taka, da ne škodi zdravju potrošnika.
Salmonela povzroča črevesne težave
Okužbe s salmonelami, ki so jih odkrili tudi v mesnem pripravku za kebab, ki je v Slovenijo prišel iz Poljske, se kažejo kot črevesna bolezen. Pri bolniku se pojavi driska, bolečine v trebuhu, lahko tudi bruhanje in povišana telesna temperatura. Težave pri večini izzvenijo v nekaj dneh. Preventiva je tudi dobra toplotna obdelava živil.
Kot so zapisali na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), je salmoneloza zoonoza, nalezljiva bolezen, katere povzročitelj se iz živali posredno ali neposredno prenaša na ljudi. Z bakterijami salmonele je lahko okuženo na primer surovo meso, najpogosteje perutnina, in jajca. Okužimo pa se lahko, če omenjenih živil pred zaužitjem toplotno dobro ne obdelamo.
Salmonele se širijo tudi prek stika z okuženimi in obolelimi osebami. Te namreč izločajo salmonele z blatom. Od tod pridejo na roke oz. v okolje in na druge ljudi. Teoretično pa se s salmonelo lahko okužimo tudi s pitjem vode, kar pa je v Sloveniji izjemno redko. Prav tako se okužba lahko pojavi zaradi neposrednega stika z okuženimi živalmi.
Od okužbe do začetka bolezni običajno mine od šest do 72 ur, ponavadi od 12 do 36 ur. Bolj dovzetne za okužbo so osebe, ki prejemajo zdravila za zmanjšanje kislosti želodca in osebe z oslabljeno odpornostjo. Po okužbi se salmonele izločajo v blatu v povprečju pet tednov. Pri otrocih, mlajših od pet let, pa je čas izločanja bakterij daljši.
Pri večini obolelih težave postopoma izzvenijo v nekaj dneh, pri osebah, ki imajo kronične bolezni, pa lahko vztrajajo več tednov. Redko se ob črevesni okužbi s salmonelo tudi zaplete, ko bakterija pride v kri, povzroči sepso, vnetje v notranjih organih.
Bolniki morajo v času bolezni skrbeti predvsem za zadosten vnos tekočine. Posebna dieta ni potrebna, bolnik naj uživa lahko hrano. Če pa bolniku grozi dehidracija, je treba poiskati zdravniško pomoč, opozarjajo na NIJZ. Pomembna je tudi dosledna higiena, kar pomeni natančno umivanje rok in redno čiščenje sanitarij in drugih površin, ki se lahko onesnažijo s kontaminiranimi izločki. Zelo pomembno je tudi, da bolniki v tem času ostanejo doma.
Kot preventivno ravnanje pred okužbo na NIJZ svetujejo dobro osebno higieno, umivanje rok po uporabi stranišča, po menjavi plenic, pred in med pripravo hrane, po rokovanju s surovimi živili, zlasti surovo perutnino.
Da preprečimo t. i. navzkrižno kontaminacijo živil v kuhinji, za obdelavo surovega mesa, v katerem so lahko prisotne salmonele ali drugi mikrobi, uporabljajmo poseben pribor in deske. Hitro pokvarljiva živila hranimo v hladilniku pri temperaturi nižji od štiri stopinj Celzija. Poleg tega surova živila hranimo tako, da se v hladilniku ne dotikajo živil, ki so že pripravljena za zaužitje. Predvsem pa je pomembna dobra toplotna obdelava živil, zlasti surovega mesa.
Salmonele sicer delimo na tifusne in netifusne, ki so pogosti povzročitelji driske. Na NIJZ tako še izpostavljajo, da se pred potovanjem v kraje, kjer je tifus endemičen, lahko zaščitimo s cepljenjem.
