Se gremo biologe? Pa dajmo. Poznate kače? Verjetno jih vsi poznate. In se jih vsaj malo tudi bojite. Saj veste, gre za tiste neprijetne plazilce, ki radi ugriznejo in, če gre za strupenjače, spustijo svoj nevaren strup. Torej, ne »pičijo«, kot so nas dolga desetletja krivo učili, ker kače nimajo žela, tako kot ose ali škorpijoni. A po drugi strani kače po našem vrtu lovijo voluharje – to pa je nekaj dobrega, mar ne?
Kače poznamo tudi iz Svetega pisma. Saj verjetno veste, da je kača zapeljala Evo, Eva pa nato še Adama, da ni vzdržal diete ob drevesu spoznanja dobrega in hudega. Ta sad je menda zelo zgoraj okusil tudi naš največji poet, ki je to izpričal v pesmi, v kateri se poslavlja od mladosti. Po(j)ezije pač, nimamo kaj. A menda je bila tista kača, ki je zapeljevala, v resnici kačon – v hebrejščini, to je izvirni jezik Svetega pisma stare zaveze, je pač kača moškega spola, pa čeprav bodo verjetno feministke protestirale in zahtevale revizijo. In še to: struktura hebrejščine temelji na soglasniških sklopih, kjer se vokale dodaja vmes po potrebi. Kar pomeni, da lahko našega kačona po hebrejskem zgledu zapišemo tudi s samo tremi črkami: KČN. Sedaj pa lahko sami vstavljate poljubne vokale vmes, na izbiro jih imate pet (a, e, i, o, u), najboljšo kombinacijo bomo nagradili. Namig: prvi in zadnji vokal imata največjo vrednost.
Ampak pustimo teologijo in se še nekoliko vrnemo k biologiji. Verjetno veste, da se razvoj celotnega živalstva najbolje vidi iz narisanega debla – od evglene, paramecija (ja, to so pač enoceličarji) pa vse do primatov, kjer najvišje mesto zaseda »nadžival«, to je človek. Živalske vrste, rodovi, družine, razredi… vse to nosi latinsko poimenovanje. Pač zato, da se znanstveniki različnih jezikov lahko razumejo med sabo. Denimo, kače se po latinsko imenujejo serpentes. Ker se pač zvijajo in spominjajo na serpentine. No, če bi jim rekel, da so zvite, bi lahko pomislil, da so tudi zelo prekanjene, tako kot lisica zvitorepka – pa čeprav vemo, da imajo fiziološko zvit rep samo tiste živali, pri katerih ni mogoče halal klanje, to pa so pujski (lahko jim rečemo tudi gujdeki ali pujčeki).
No, izraz serpentes pa me spomni še na nekoga. Namreč, na enega možiclja, ki sem ga nekdaj videval v delovnem pajacu, hlevskih škornjih in s Kekčevim klobučkom na glavi, pa ves čas je v pristni gorenjščini ošteval »babe zoprne«. Sedaj ga videvam z očali kot kakšnega profesorja, pa ves čas je v »mašnem gvantu«, tako kot mladi Joža, ki je v Portorožu menda po nesreči zašel na »nudl plažo« in se vrnil k svoji Micki v planine (kaj več vam lahko pove o tem legendarni Janez Rijavec-Gianni). Ja, in celo hvali se, da je nekdaj ministriral, tako kot so ministrirali že Jožef Školč, Vlado Miheljak in še kateri od velecenjenih mojstrov sekularne države. In to je povedal celo na državni proslavi. Sem pričakoval, da bo tov. Franc Trček skupaj z Janijem M. dvignil glas proti tej nezaslišani klerikalizaciji uradne državne proslave, pa sta očitno tudi onadva jezike snedla.
Novinarji pa so Serpentinškov govor razglasili za državniškega, saj je bil verjetno eden redkih, ki se je tudi v svojem govoru zgledoval po sivolasem botru, glavnemu kačonu v državi. Tudi javnomnenjske meritve so zaznale skok vrednosti Serpentinškovih delnic – njegova vlada ima rekordno podporo, ki je menda že presegla 120 odstotkov, Serpentinšek v priljubljenosti že lovi Pahorja, na tretjem mestu pa je Tanja Fajon, poosebljena dobrota iz evropskega parlamenta, ki bi rada popravljala demografsko sliko Slovenije s tujerodnimi invazivnimi vrstami, ki jim je v njihovem prvotnem prostoru zmanjkalo prostora in hrane. Torej, če sledimo zamisli evroposlanke, ki po dobroti prekaša Miklavža, Božička in Dedka Mraza skupaj, bomo po novem imeli poleg gadov in modrasov v naši domovini še zelene mambe, črne mambe, klopotače, afriške gade in kraljeve kobre.
Za konec – če vas zanima, zakaj sem pisal prav o kačah, naj vam povem, da danes, 24. decembra, godujeta Adam in Eva. Vsem pa želim blagoslovljen sveti večer in božič, pa seveda čim manj kač, kačonov, serpentinškov in tujerodnih invazivnih vrst.