Voditelji članic EU danes pričakovano niso dosegli preboja glede spornih obveznih begunskih kvot, ki zavirajo sprejetje reforme evropskega azilnega sistema. Niti ni soglasja za izrecno razbitje azilnega svežnja, tako da bi pet, v glavnem že dogovorjenih dosjejev, sprejeli takoj, razpravo o dveh spornih pa bi nadaljevali.
V EU v povezavi s soočanjem z migracijskimi izzivi poudarjajo, da je na koncu dne najpomembnejši pritok nezakonitih migrantov, ki so ga od krize leta 2015 do danes uspeli bistveno zmanjšati.
A dejstvo je, da dogovora o ključnem elementu evropske migracijske politike – reformi skupnega azilnega sistema – še ni. Ta je še vedno v zastoju zaradi spornih obveznih begunskih kvot.
Preboja tudi danes ni. Niti ni jasno izraženega soglasja, da se razbije azilni sveženj, sestavljen iz sedmih dosjejev, tako da bi takoj sprejeli pet dosjejev, ki so že v glavnem dogovorjeni, o problematičnih dveh pa bi še naprej razpravljali.
Voditelji so zgolj pozvali k nadaljnjim prizadevanjem za končanje pogajanj o vseh delih evropskega azilnega sistema ob upoštevanju različne stopnje napredka pri vsakem od teh dosjejev.
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je sicer predlagal vzpostavitev stalne enote 10.000 varuhov meje do leta 2020 za utrditev zunanje meje, kar naj bi zavarovalo schengen in prispevalo k dogovoru o azilni reformi. A cilj se zdi še daleč.
Voditelji so v današnjih sklepih pozdravili napredek pri reformi evropske mejne in obalne straže – dogovor o krepitvi njenih pristojnosti glede vračanja in sodelovanja s tretjimi državami.
Ob tem so pozvali k hitremu končanju pogajanj o tej reformi. Temeljna vprašanja – velikost straže, časovni okvir in pomisleki glede suverenosti – so namreč še odprta in nič ne kaže, da jih bo mogoče hitro in zlahka rešiti.
Razprava o migracijah danes ni bila v ospredju, nasploh je vse druge teme vrha zasenčil brexit, a ohromelost unije pri sprejemanju ključnih migracijskih odločitev ostaja pereč problem, saj migracijske dileme močno delijo unijo.
