Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni pediatrične klinike ljubljanskega kliničnega centra na čelu s predstojnikom Tadejem Battelinom bo drevi že sedmič pripravil Dan sladkorne bolezni. Na njem bodo domači in tuji strokovnjaki predstavili najnovejše trende in koncepte zdravljenja v pediatrični in odrasli diabetologiji.
Battelino ter predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni ljubljanske interne klinike Andrej Janež sta na današnji novinarski konferenci napovedala, da bodo na letošnjem strokovnem srečanju osrednjo pozornost namenili srčno-žilni ogroženosti zaradi sladkorne bolezni. Govorili bodo tudi o gastrointestinalnih boleznih, ki se pojavljajo skupaj s sladkorno boleznijo.
Sladkorna bolezen namreč povzroča številne zaplete, najpogosteje srčno-žilne, zato je po Janeževih besedah tokratna osrednja tema še posebej aktualna. Tesno povezanost med sladkorno boleznijo in srčno-žilnimi boleznimi stroka ponazarja z razlago, da bi lahko govorili kar o “sladkorno-srčno-žilnih boleznih”. Sicer sladkorna bolezen sodi med največje izzive na področju javnega zdravja.
Z dvema novima skupinama zdravil, gre za agoniste GLP-1 in zaviralce SGLT-2, se je začela nova doba obravnave in ugotavljanja srčno-žilne ogroženosti ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2, je opozoril Janež. Za obe skupini se je izkazalo, da zdravila niso le varna, ampak delujejo tudi na način, da zmanjšajo tveganja za srčno-žilne bolezni. Predpišejo se lahko takoj po metforminu, ki je osnova zdravljenja sladkorne bolezni.
Znanstveni napredek pri zdravljenju sladkorne bolezni je prinesel nadomeščanje inzulina s pomočjo inzulinske črpalke, mehanskih injektorjev in inzulinskih analogov. Bolnikom je omogočil kakovostno življenje, a ostaja želja, da bi lahko bolniki živeli brez neprekinjenega merjenja krvnega sladkorja in strahu pred hipoglikemijo, ki jo povzročajo zdravila za zniževanje sladkorja, še posebej inzulin.
V tej smeri že vrsto let potekajo raziskave tudi na kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove ljubljanske pediatrične klinike. Kot je pojasnil Battelino, so že pred leti navezali stike z vodilnimi strokovnjaki na tem področju, v letošnjem letu pa so začeli s študijo Fler, v kateri testirajo tri različne sisteme za inzulinske črpalke: odprto, delno zaprto in zaprto zanko.
Pri zaprti zanki ali t. i. umetni trebušni slinavki, ki deluje po principu matematičnega algoritma, se inzulin dodaja v telo s pomočjo senzorja, ki ves čas sam določa vsebnost glukoze v krvi. Če bodo po Battelinovih besedah tudi nadaljnji rezultati preizkušanja tega sistema potrdili varnost in učinkovitost, bo prihodnost sladkornim bolnikom prinesla izjemno poenostavitev zdravljenja bolezni.
Sistem zaprte zanke deluje tako, da ima bolnik pod kožo vstavljen senzor za neprestano merjenje glukoze in inzulinsko črpalko, ki dovaja inzulin. Črpalka je po radiofrekvenčni zvezi povezana s prenosnim računalnikom, ki ga bolnik prenaša s seboj in ki nadzira delovanje črpalke oziroma določa dovajanje inzulina. Težava je zaenkrat predvsem v tem, da so meritve sladkorja v podkožju manj natančne kot meritve sladkorja v krvi.
Število obolelih za sladkorno boleznijo se ob demografskem staranju, daljši življenjski dobi ter manjši umrljivosti splošnega prebivalstva in obolelih ter večjem deležu odkrite sladkorne bolezni in izboljšanem zdravljenju tako pri nas kot po svetu hitro povečuje. Slovenija je v primerjavi z evropskimi in OECD državami v srednjem območju glede pogostosti sladkorne bolezni.
Debelost je glavni neodvisni dejavnik tveganja tako za sladkorno bolezen kot srčno-žilne bolezni. V Sloveniji je lansko leto zdravila za zniževanje glukoze v krvi prejemalo več kot 111.000 bolnikov. Po ocenah stroke bi število vseh oseb s sladkorno boleznijo v državi, ugotovljeno in neugotovljeno, lahko znašalo od 154.000 do 175.000. Opazne so velike razlike med regijami v pogostnosti sladkorne bolezni.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje imajo največjo prevalenco Zasavska, Posavska, Savinjska, Pomurska regija ter nekatera območja Podravske in Jugovzhodne Slovenije.
Strokovno srečanje bo potekalo v ljubljanskem Cankarjevem domu.
