Piše: Vida Kocjan
Podjetja odhajajo, bežijo, ogrožena so številna delovna mesta. Ministrstvo za gospodarstvo obžaluje. Ministrstvo za finance pravi, da »ni dokazov za masovni beg«, Robert Golob kot postopač raje snema filmčke za spletna omrežja. Namesto konkretnih davčnih olajšav, poenostavitve birokracije ali resnega boja proti pomanjkanju kadra dobimo le splošne fraze: »Podpiramo podjetja v okviru svojih pristojnosti.« Realnost pa je zelo kruta.
Podjetja zaenkrat večinoma ne zapirajo celotnih dejavnosti – selijo možgane, denar in odločanje tja, kjer jih ne obdavčujejo do smrti. Slovenija ostaja le skladišče, proizvodna linija z velikimi stroški in tveganjem. Ko bo preveč drago tudi to – bodo šli tudi stroji. To je trenutna realnost gospodarstva v Sloveniji.
Podjetja dvigujejo roke
Vse več je sporočil o begu podjetij iz Slovenije, nekateri v tujino selijo (ali so že preselili ali pa so v postopku sprejemanja odločitev) upravne ali izvršne funkcije, predvsem na Hrvaško. Razlogi so večino visoki davki in s tem povezani veliki stroški dela. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) potrjuje trend, predsednika vlade Roberta Goloba to ne zanima, na vprašanja ne odgovarja, gospodarski in finančni minister pa se sprenevedata.
GZS: Trend je grozljiv
V GZS so na naša vprašanja, ali imajo seznam tistih, ki odhajajo, in kaj navajajo kot razloge, odgovorili, da podatkov glede selitev podjetij v tujino sistematično ne zbirajo. Prejemajo pa informacije s terena, v pogovorih z gospodarstveniki na srečanjih, sestankih, v anketah in podobno. Pojasnili so, da so podatki javni o več podjetjih, ki selijo ali razmišljajo o selitvi različnih funkcij (upravne, odločevalske in/ali operativne funkcije) v tujino. Pri tem so navedli podjetja A1, Lidl, Mercator, L’Oreal, Rauch, Microsoft, SAP, Oracle, Cisco, PwC, NLB, Perutnina Ptuj, razvojni center NLB, Petrol …, kar potrjujejo tudi ankete GZS.
Združenji za kovinsko ter za lesno in pohištveno industrijo sta namreč v zadnjih tednih izvedli ankete, o katerih sta njuna predstavnika spregovorila tudi na novinarski konferenci in se nanašajo na zadnje dodatne obremenitve, ki so jih deležna podjetja. Po podatkih teh anket 30 podjetij razmišlja o delni ali večji selitvi proizvodnje, pet pa jih ima glede tega že konkretne načrte ali selitev že izvaja. »Imen podjetij, ki so v anketah spregovorila o svojih namerah, v javnosti ne moremo navajati, saj zaradi poslovanja ta podjetja tega predhodno ne želijo javno razkrivati,« so sporočili iz GZS.
V GZS so opozorili, da so skrb zbujajoči tudi rezultati raziskave Slovensko-nemške gospodarske zbornice, ki je že lani navajala, da o selitvi regionalnega sedeža v drugo državo v jadranski regiji razmišlja 17 odstotkov nemških podjetij. Med razlogi navajajo visoke davke, visoke stroške dela in pomanjkanje delavcev. Od tega jih največ kot alternativo vidi Hrvaško in Madžarsko. Okoli tretjina vprašanih podjetij v raziskavi prav tako načrtuje zmanjšanje naložb v Sloveniji, četrtina pa jih namerava zmanjšati število delovnih mest.
OZS: O selitvi v tujino razmišlja okoli polovica podjetij
Na trend odhajanja oziroma selitev dela proizvodnje ali celotnih dejavnosti slovenskih podjetij v tujino v zadnjih letih (2024–2026) močno opozarjajo tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). Pri tem izpostavljajo glavne razloge, ki so: previsoka obremenitev dela (davki in prispevki), stalno zviševanje minimalne plače (na primer 16-odstotni dvig, na 1.482 evrov, v letu 2026), slabo davčno okolje v primerjavi s sosednjimi državami (Avstrija, Hrvaška, Madžarska), izguba konkurenčnosti na tujih trgih in dodatne obremenitve (npr. zimski dodatek, kolektivne pogodbe ipd.).
Po njihovih izjavah in anketah med člani je bilo že lani, v letu 2025, zaradi selitev v tujino ukinjenih okoli 7.500 delovnih mest (pred dodatnimi obremenitvami). Nadalje opozarjajo, da približno polovica anketiranih podjetij razmišlja o selitvi dela ali celotne dejavnosti v tujino, 70 odstotkov pa jih napoveduje izgubo delovnih mest, pri čemer jih petina pričakuje zmanjšanje za 30 odstotkov ali več.
V OZS pozivajo k nujnim ukrepom za izboljšanje konkurenčnosti, k davčni razbremenitvi dela in sprejetju predlogov gospodarstva, sicer se bo trend pospeševal.
Petrol: Priprave, a brez podrobnosti za javnost
Med podjetji, za katere je javno objavljeno, da selijo izvršne funkcije na Hrvaško, je tudi Petrol. Vprašali smo jih, ali to drži, kaj so razlogi za takšno odločitev in kako bo z zaposlenimi. Pojasnili so nam, da je nadzorni svet tematiko obravnaval na izredni seji 5. februarja 2026, uprava pa zdaj pripravlja nabor konkretnih ukrepov za prilagoditev poslovanja. »Ker gre za postopke v pripravi in odločitve, ki lahko vplivajo na organizacijo dela, bodo o morebitnih spremembah najprej pravočasno in ustrezno obveščeni zaposleni in njihovi predstavniki. Javnost bomo o relevantnih informacijah obveščali skladno z veljavno zakonodajo in pravili razkrivanja informacij,« so dodali.
Lidl: Poslovodstvo že na Hrvaškem
V javnosti so tudi podatki, da Lidl upravo iz Slovenije seli na Hrvaško. Vodstvo smo vprašali, kaj so razlogi. Pojasnili so nam, da imata Lidl Slovenija in Lidl Hrvaška od marca 2025 iste člane poslovodstva. V obeh povezanih družbah je imenovano isto poslovodstvo. Tako poslovodstvo kot del administracije, ki opravlja delo za obe državi, temu primerno deluje v obeh državah. Dodali so, da na takšen način lahko bolje izkoristijo sinergije in okrepijo sodelovanje med državama, da ostanejo dolgoročno uspešni. »Uradni sedež podjetja Lidl Slovenija se še vedno nahaja v Komendi. »Nadaljnjih komentarjev o strukturi naših nacionalnih podjetij ne moremo posredovati,« so dodali.
Slovenjgraški Dani AFC: Zaprtje do konca marca 2026
Iz Slovenj Gradca odhaja tudi podjetje Dani AFC. V podjetju o tem ne dajejo izjav, nam je sporočil Slavko Jovanov, direktor te slovenjegraške družbe. Priložil pa je izjavo lastnika, to je italijanske skupine Gruppo Dani SpA, objavljeno v mednarodnih medijih (ILM). Iz te je razvidno, da je vodstvo družbe zaprtje pripisalo kombinaciji dejavnikov. Med drugimi tudi kriznemu stanju v evropski avtomobilski industriji ter velikim obratovalnim stroškom, v okviru tega tudi velikim stroškom dela (visoki davki) v Sloveniji. Po javno dostopnih podatkih bodo podjetje zaprli do konca marca 2026. Vodstvo bo do konca februarja 2026 vložilo predlog za likvidacijo pri sodišču v Slovenj Gradcu. Brezposelnih bo postalo zadnjih 59 zaposlenih (odpovedi bodo predvidoma sredi marca 2026).
Podobna vprašanja smo poslali tudi nekaterim drugim podjetjem, ki so na seznamu odhajajočih, vendar odgovorov do zaključka redakcije nismo prejeli. Očitno pa je, da imajo Slovenije dovolj.
Kaj odgovarjajo Golob, Han in Boštjančič?
Tako predsednika vlade Roberta Goloba (Svoboda) kot tudi gospodarskega ministra Matjaža Hanu (SD) in finančnega ministra Klemna Boštjančiča (Svoboda) smo vprašali, ali sledijo trendu odhajanja podjetij ali delov njihovih izvršnih funkcij iz Slovenije in še, ali vedo, kdo vse se odloča za to. Prosili smo jih še za njihovo mnenje.
Robert Golob na naša vprašanja ni odgovoril. Na Hanovem ministrstvu pa so se sprenevedali. Najprej so nas poučili, da so vsi podatki o zaprtju podjetij na voljo na spletni strani Ajpesa. Nato so dodali, da so seznanjeni s poročanji o selitvah uprav in posameznih poslovnih funkcij podjetij na Hrvaško ter o napovedanih zapiranjih podjetij in samostojnih dejavnosti. »Vsaka odločitev podjetja je vedno rezultat več dejavnikov – od stroškov poslovanja in razmer na trgu do strateških odločitev lastnikov in širšega gospodarskega okolja,« so zapisali. Dodali so le, da obžalujejo vsako odločitev za selitev določenih poslovnih funkcij v tujino in tudi v izogib takim odločitvam podjetjem poskušajo, v okviru svojih pristojnosti, zagotoviti ustrezno podporo pri njihovem razvoju in poslovanju. In to je vse.
Z ministrstva za finance pa so sporočili, da »zanesljivih statističnih podatkov, da bi podjetja masovno odhajala in zapirala svoja podjetja v Sloveniji, ni mogoče pridobiti, ocene vpliva temeljijo le na medijskih objavah in ne nazadnje na predvidevanjih, da naj bi bila razlog slaba poslovna klima«. Po njihovih besedah pa je dejstvo, »da podjetja pogosto niti ne zaprejo popolnoma slovenskega poslovanja, temveč le preselijo določene funkcije (poslovodstvo, sedež registracije, administracijo) ali dodajo novo enoto v tujini. Takšne odločitve so pogosto del poslovnih strategij optimizacije poslovanja ter ne pomenijo nujno umika gospodarske dejavnosti iz države.« Na vprašanje, da smo v Sloveniji priča visokim številkam zapiranja statusa samostojnih podjetnikov (s.p.), pa so dodali, da je pri tem treba »upoštevati tudi, da razlogi niso nujno povezani s selitvijo dejavnosti v tujino. Pogosto gre za prehod v zaposlitev, upokojitev, preoblikovanje pravnoorganizacijske oblike ali druge poslovne odločitve.« Poudarili so, da so ves čas mandata spremljali odzive gospodarstva o pogojih poslovanja in jih jemali resno. Posledično so tudi bili pripravljeni določeni ukrepi, s katerimi so »zasledovali konkurenčno, predvidljivo in administrativno učinkovito poslovno okolje«. Kar koli naj bi to že pomenilo. Eno so besede, drugo je stvarnost, dodajamo mi.
Pozivi k ukrepom
Trend selitev kaže na globlje težave v slovenskem gospodarstvu. Veliki stroški in nekonkurenčnost odganjajo investitorje, medtem ko sosednje države, kot je Hrvaška, postajajo privlačnejše. Gospodarstveniki pozivajo k reformam, odhajajoča vlada se za vse to ne zmeni.
Udarci v Mariboru
Podjetja, ki zapirajo ali zmanjšujejo proizvodnjo, selijo oddelke ali so se odločila za prenehanje upravljanja blagovne znamke v Sloveniji, so tudi iz Maribora. Na podlagi aktualnih poročil iz februarja 2026 in konca leta 2025 je seznam naslednji:
Firma Ecolab zapušča Maribor
Ecolab (ameriško kemično podjetje) zapira proizvodnjo industrijskih čistil v Mariboru (obrat na Studencih). Brez dela ostaja 56 zaposlenih (od skupno okoli 94), glavnina odpuščanj bo aprila oz. maja 2026. Proizvodnja se seli na druge lokacije po Evropi. V Sloveniji ostaja prodajni oddelek (38 zaposlenih na Teznu).
Henkel zapušča Maribor
Henkel seli del dejavnosti, specifično oddelek nabave in planiranja, v Barcelono (Španija). Po javno dostopnih podatkih so približno 30 zaposlenim ponudili selitev v Barcelono; nekateri naj bi to sprejeli, nekateri so našli drugo službo, okoli 10 do 30 pa jih bo odpuščenih (do konca februarja 2026). Zaradi Ecolaba in Henkla bo v Mariboru prizadetih okoli 70 do 100 delovnih mest.
Razlogi in posledice odhodov podjetij
Razlogi, ki jih za selitev v tujino navajajo podjetja in analitiki, so: nižji davki, manjša birokracija, večji trg in logistična prednost Zagreba, veliki stroški dela v Sloveniji, negotovo poslovno okolje. Posledice za Slovenijo: izguba delovnih mest z visoko dodano vrednostjo (IT, finance, management), manjši prilivi v proračun (nižji dohodki od dohodnine in prispevkov), slabši prenos znanja in manj privlačnosti za talente ter dolgoročno slabša pozicija Slovenije kot regionalnega centra za tuje korporacije (Zagreb in Beograd prevzemata vlogo).
Kempinski zapušča Portorož
Hotelska veriga Kempinski je konec leta 2025 (po 17 letih) prenehala upravljati hotel Palace Portorož (od poletne sezone 2026 naprej). Gre za skupno odločitev lastnika (srbski MK Group) in Kempinskega. Hotel prehaja pod novo upraviteljsko verigo – tajsko Minor Hotels (ali Anantara). Kempinski torej zapušča Slovenijo (vključno s hotelom Adriatic v Savudriji), pri tem gre za konec upravljanja blagovne znamke, kar bo imelo prav tako negativne posledice.
