Piše: mag. Špela Pahor
Pred kratkim nam je prof. Jan Nyssen poslal povezavo na intervju, ki ga je z njim opravil novinar belgijskega časopisa Knack. Hkrati je poslal je še prevod v angleščino. Pripravil mi je povzetek in dovolil prevod v slovenščino in objavo.
Več kot dve leti po uničujoči državljanski vojni v severni Etiopiji je Tigraj ponovno na nevarnem razpotju. Po mnenju Jana Nyssena, častnega profesorja geografije, ki je dolga leta živel in delal v Tigraju, sta strah in negotovost zdaj globlja kot v letu 2020, ko je prvič izbruhnilo nasilje. Medtem ko se je pozornost mednarodne javnosti usmerila drugam, se napetosti v Tigraju in širše na Afriškem rogu stopnjujejo. To je povzetek intervjuja s prof. Janom Nyssenom, objavljenem v belgijskem časopisu Knack dne 15.2.2026.
V vojni, ki se je začela novembra 2020, sta se spopadli Tigrajska regionalna vlada in etiopska zvezna vlada, ki sta jo podprli sosednji Eritreja in Amharska regija. V dveh letih je konflikt po ocenah zahteval 300.000 življenj, približno 2 milijona ljudi je zapustilo domove. Mirovni sporazum v Pretorii novembra 2022 je ustavil hude spopade, a je Tigraju pustil globoke brazgotine na družbeni, ekonomski in politični ravni. Od tedaj si regija prizadeva okrevati, a veliko obljub mirovnega sporazuma ostaja neizpolnjenih.
Jan Nyssen je od blizu sledil razvoju teh dogodkov. Med vojno je pomagal zagnati na prostovoljstvu osnovano iniciativo spremljanja, ki je uporabljala satelitske posnetke in poročila očividcev za dokumentiranje grozodejstev v območjih, ki so bila nedostopna za novinarje in mednarodne organizacije. V povojnem obdobju se je njegovo delo, v sodelovanju z lokalnimi institucijami v Mekelle, preusmerilo k ocenjevanju škode, ki jo je vojna povzročila kmetijstvu in okolju. To prizadevanje mu je dalo jasno spoznanje, kako krhek je trenuten mir.
Nedavni izbruh hudih spopadov v južnem Tigraju, z uporabo topništva in dronov, nakazuje kako hitro se lahko vrne nasilje. V istem času je etiopski premier začel kazati vse večjo sovražnost do Eritreje in s tem povzročil strah ne samo pred novo državljansko vojno ampak tudi pred širšim spopadom med državami. Tako Afriška unija kot Združeni narodi so izrazili resno zaskrbljenost zaradi razvoja dogodkov in opozarjali, da bi stopnjevanje sovražnosti lahko destabiliziralo že tako nepredvidljivo regijo.
Srčika sedanjih napetosti je v nepopolni uvedbi Pretorijskega mirovnega sporazuma. Medtem ko je Tigraj predal težko orožje in regionalna vlada ostaja na oblasti, so se etiopske vladne čete umaknile in pustile regijo v navidezno avtonomnem položaju, kar spominja na iraški Kurdistan. Vendar, eden od ključnih elementov mirovnega sporazuma – vrnitev na stotine tisočev notranje razseljenih oseb – še ni uresničen. Velikansko število družin še vedno živi v skrajni revščini okrog urbanih središč, saj se ne morejo vrniti nazaj domov.
Veliko teh razseljenih ljudi je iz zahodnega Tigraja, območja, ki so ga med vojno zavzele amharske milice. Tigrajsko vodstvo upa, da bo znova pridobilo ta ozemlja, tudi zato, ker poskus nasilnega spreminjanja notranjih meja lahko ogrozi občutljiv etiopski zvezni sistem. Naraščajoči amharski etno nacionalizem je še bolj razvnel situacijo, posebno s pomočjo močnih vojaških skupin kot je Fano, ki promovira vizijo »Velike Amhare«, ki bi zajemala ne samo dele Tigraja ampak tudi Adis Abebo in Oromo ozemlja okrog prestolnice. Take ambicije lahko sprožijo konflikte daleč onstran Tigraja.
Vse bolj sovražna retorika etiopske vlade do Eritreje je najbrž povezana s temi notranjimi pritiski, pravi prof. Nyssen. Etiopija že dolgo nima dostopa do morja in to je njena strateška obsesija že od časov imperija; odnosi z Eritrejo so ostali napeti vse odkar se je leta 1993 osamosvojila. Premier Aby Ahmed zdaj poudarja vojne zločine, ki so jih Eritrejci zagrešili med konfliktom v Tigraju, posebno razvpite poboje v Aksumu. Videti je, da hoče s preoblikovanjem javnega diskurza pripraviti tla za nov spopad. A to je zelo kontradiktorna drža, saj je Etiopija tako rekoč povabila eritrejske sile v vojno, etiopske zvezne čete pa so ravno tako zagrešile hude zlorabe, meni prof. Nyssen.
Stvari še bolj zaplete razdrobljenost znotraj tigrajske politične in vojaške scene. Nekoč dominantna stranka TPLF se je razcepila v nasprotujoče si smeri, nekateri voditelji se strinjajo z zvezno vlado, drugi iščejo nova zavezništva, presenetljivo celo z Eritrejo. Čeprav se to zdi šokantno glede na brutalno vlogo Eritreje v zadnji vojni, Jan Nyssen meni, da so vzrok temu globoke zgodovinske in kulturne vezi med Tigrajem in Eritrejo, ki segajo daleč v preteklost, med drugim govorijo isti jezik, njihove identitete pa so prepletene zaradi družinskih povezav.
Vplivi konflikta v Etiopiji se že kažejo onstran njenih meja. Na stotine tisočev Tigrajcev je še vedno v begunskih taboriščih v Sudanu, kjer se nadaljuje rekrutiranje v oborožene skupine. Nekateri borci so že vključeni v sudansko državljansko vojno in se borijo s paravojaškimi enotami, ki izhajajo iz razvpitih Džandžavidov. Medtem se zdi, da v ozadju manevrirajo regionalne sile, poročila pravijo, da Egipt podpira tigrajske sile, kar je povezano z dolgim sporom med Kairom in Etiopijo zaradi reke Nil.
Nyssenova analiza pokaže sliko izjemne negotovosti, kjer se prepletajo lokalne zamere, etnični nacionalizem, zgodovinska rivalstva in boj za oblast v regiji. Zavezništva se hitro spreminjajo, včerajšnji sovražniki lahko hitro postanejo današnji partnerji. Mir, dosežen leta 2022, je zaustavil množične poboje, a ni rešil temeljnih konfliktov ki so pripeljali do vojne.
Za Tigrajce se te nerešene napetosti kažejo kot vsakodnevni strah. Travme preteklosti so še sveže, ekonomija je na psu in politične delitve so vedno večje. Nyssen poudarja da je atmosfera še mračnejša kot leta 2020, ko so nekateri še verjeli v vojaško zmago ali hitro rešitev.
Nevarnost ponovne katastrofe bo obstajala, dokler razseljenim osebam ne bodo dovolili, da se vrnejo domov, začeli reševati teritorialne spore in okrepili regionalno diplomacijo. Tigrajski krhki mir ni samo lokalno vprašanje – je prelomnica, ki gre skozi ves Afriški rog in če vojna ponovno izbruhne , lahko sproži daljnosežno nestabilnost.
