Avtor: Vida Kocjan
Za mnoge je šokantno, da nas sosednja Hrvaška dohiteva in celo prehiteva v gospodarski rasti, pri plačah in privlačnosti za investicije. Medtem ko Hrvaška beleži rekordne prihodke iz turizma, hitro črpa evropska sredstva in izvaja reforme, ki spodbujajo rast, Slovenija pod vodstvom leve vlade Roberta Goloba caplja za njo.
Strokovnjaki opozarjajo, da so višji davki, povečana birokracija in pomanjkanje reform pod Golobovo vladavino zadušili gospodarstvo, kar je privedlo do padca kupne moči in izgube konkurenčnosti. Kaj je razlog za to? Poglejmo dejstva in izjave ključnih akterjev.
Gospodarski podatki kažejo jasno sliko
Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Evropskega statističnega urada (Eurostat) je Hrvaška v obdobju 2022–2025 rasla hitreje od Slovenije. Leta 2024 je hrvaška gospodarska rast dosegla 3,8 odstotka, medtem ko je bila slovenska le 1,6- do 2,5-odstotna. Glede na napovedi in zdajšnje ocene je bila v letu 2025 hrvaška rast bruto domačega proizvoda (BDP) okoli 2,9- do 3,0-odstotna, slovenska pa le 0,8- do 1-odstotna.
Nominalni BDP na prebivalca je v Sloveniji sicer še vedno višji, vendar se razlika zmanjšuje. Hrvaška pa je po kupni moči že skoraj izenačena zaradi nižjih življenjskih stroškov.
Hrvaška nas prehiteva po desni, Slovenijo pa levičarji uničujejo in potiskajo v kameno dobo.
Še huje: Hrvaška po realni kupni moči plač v nekaterih segmentih že prehiteva Slovenijo. V letu 2026 je minimalna plača na Hrvaškem 1.050 evrov bruto.
Slovensko gospodarstvo trpi zaradi padca izvoza, zlasti v avtomobilski in kovinski industriji, medtem ko Hrvaška s 16,2 milijarde dolarjev v letu 2024 v turizmu cveti. Hkrati so izredno uspešni pri črpanju evropskih sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost (RRF). Slovenija pa denar pušča v Bruslju; pri črpanju evropskih sredstev smo med 27 državami EU na dnu lestvice.
Nadalje je v Sloveniji pod Golobovo vlado indeks ekonomske svobode padel s 70,5 leta 2022 na 65,9 leta 2024, medtem ko je Hrvaška napredovala na 67,7.
Strokovnjaki poudarjajo, da je to posledica višjih davkov in birokracije, ki dušijo podjetja. Slovenska podjetja selijo svoje sedeže na Hrvaško. Zadnji znan primer je tudi Petrol, ki je napovedal selitev funkcij na Hrvaško. Kot razlog navajajo nevzdržno vladno politiko v Sloveniji. Eden najbolj nazornih primerov delovanja Golobove vlade so cene pogonskih goriv. Prodajalce, tudi Petrol, vlada z njimi spravlja na kolena. Na Hrvaškem se cene prosto oblikujejo na trgu. Ob enaki metodologiji za izračun cene (vrednost surove nafte in pariteta dolarja v primerjavi z evrom) so cene goriva na Hrvaškem nižje kot v Sloveniji. Razlog so nižji davki. Na Hrvaškem niso omejene niti marže trgovcev pri prodaji goriva, v Sloveniji pa je to strogo »zabetonirano«. Vlada s tem spravlja prodajalce, vključno s Petrolom, na kolena. Kljub vsem opozorilom se pri Golobovih nič ne spremeni.
Slovenska konkurenčnost in poslovno okolje sta slabša
Slovenija se je na mednarodni lestvici konkurenčnosti uvrstila šele na 46. mesto med 69 državami in je precej slabše rangirana, kot je bila v preteklih letih.
Plače v Sloveniji so tudi najbolj obremenjene z davki in prispevki; nahajamo se na zadnjem mestu med državami EU, je izračunal OECD.
To kaže, da ima Slovenija strukturne težave v poslovnem okolju. Te težave so administrativne ovire, rigidnost trga dela in manjša inovativnost. Vse to pa zavira privabljanje investicij in konkuriranje z državami, kot je Hrvaška.
Dejstvo je tudi, da strukturne slabosti Slovenije ostajajo nerešene.
Zakaj torej Hrvaška uspeva, Slovenija pa ne?
Hrvaška pod vodstvom desnosredinske vlade Andreja Plenkovića za rast izkorišča turizem, evro in schengen. Slovenija pa se utaplja v birokraciji in davkih. Pod Golobom so davki rasli, produktivnost stoji, kupna moč pada. Nadalje je Hrvaška pod Plenkovićem bistveno bolj privlačna za tuje vlagatelje. Podatki kažejo, da Hrvaška privablja več novih tujih sredstev kot Slovenija. Neposrednih tujih investicij je na Hrvaškem več kot v Sloveniji.
»To ni napaka, to je vzorec,« pri tem opozarja strokovnjak dr. Niko Gamulin. Na družbenih omrežjih tudi drugi uporabniki množično opozarjajo, denimo: »Medtem ko Hrvaška privablja investicije, kot je ameriški center za rakave bolezni v Zaboku, Slovenija izgublja podjetja.«
Hrvaška aktivno privablja neposredne tuje investicije z nižjimi davčnimi bremeni na delo, hitrejšim črpanjem evropskih sredstev, prožnejšim trgom (npr. brez omejitev marž pri gorivih) in fokusom na turizem, izvajajo reforme. Slovenija pa ima večji davčni klin – po OECD smo na zadnjem mestu v EU po obremenitvi plač –, počasnejše črpanje sredstev in več birokracije, kar odvrača nove investitorje. To se odraža tudi v selitvah sedežev in funkcij.
Hrvaška tako v zadnjih letih privablja več tujih investicij, kar prispeva k njeni hitrejši rasti in približevanju Sloveniji po standardu. Za Slovenijo bi bile nujne reforme (nižji davki na delo, deregulacija, hitrejše črpanje evropskega denarja), sicer se bo trend nadaljeval.
Katastrofalna Golobova zapuščina
Golobova vlada sicer obljublja »rekordne« uspehe, govoriči, kako nam zavida cel svet in podobno, vendar dejstva kažejo drugače. Zapuščina Golobove vlade je milo rečeno katastrofalna. Neto plače in kupna moč so veliko slabši kot leta 2022. Če se ne bo nič spremenilo, nas bo Hrvaška kmalu prehitevala ne le po rasti, ampak tudi po življenjskem standardu. Poznavalci in strokovnjaki pozivajo k reformam in nižjim davkom. Vprašanje pa je, ali bo vlada Roberta Goloba prisluhnila ali pa bo Slovenijo potisnila še globlje v krizo? No, pred vrati so volitve. Morda se pa le kaj spremeni? Ljudem se namreč odpirajo oči.
Robert Golob je pred leti, v času prejšnjih volitev, obljubljal, da bo Slovenija prehitela Avstrijo. Danes smo daleč od tega, prehiteva nas Hrvaška.
O plačah in kupni moči
Povprečne neto plače v Sloveniji in na Hrvaškem so se v zadnjih letih močno približale. Ko pa upoštevamo kupno moč (realno kupno moč, prilagojeno cenam življenja), je Hrvaška v letih 2025 in 2026 po nekaterih izračunih že prehitela Slovenijo. V zadnjem času to izredno odmeva tako v medijih kot na družbenih omrežjih. Pri tem hrvaški viri poudarjajo, da nižje cene na Hrvaškem omogočajo boljši standard kljub nižji nominalni plači.
Razlogi za stanje v Sloveniji? Večji davčni klin (raste hitreje), višje cene (hrana, storitve, energija), počasnejša rast v izvozu – realna kupna moč stagnira ali relativno pada. Posledica? Za povprečnega zaposlenega je življenje na Hrvaškem realno ugodnejše.
Kritičen je celo SBC (Klub slovenskih podjetnikov), ki neposredno obtožuje: »Hrvaška nas prehiteva zaradi uničujoče politike naše vlade pod vodstvom Roberta Goloba.«
Na to so opozorili tudi v hrvaško-slovenski izdaji medija Bloomberg Adria. V začetku letošnjega leta so objavili članek z naslovom »Hrvati računajo: Povprečna plača na Hrvaškem je realno višja kot v Sloveniji«. V članku so primerjali povprečno neto plačo (nominalno in realno prilagojeno kupni moči) za obdobje okoli sredine do konca leta 2025. Ugotovili so: Cene v Sloveniji so višje (hrana, storitve, energija itd.), kar zmanjšuje realno vrednost plače. Davčni klin (obdavčitev dela) se je v zadnjih letih povečeval hitreje v Sloveniji kot na Hrvaškem, kar dodatno pritiska na neto dohodke. Razlika v nominalnih plačah se je v zadnjih letih močno zmanjšala (s 35 do 40 odstotkov v letu 2022 na samo 100 evrov v letu 2025).
Podatki so bili za številne Slovence šokantni — razen za tiste, ki še vedno živijo v svojih mehurčkih. Dobro pa je, da je takšnih vse manj.
(Članek je bil prvotno objavljen v tiskani Demokraciji, 12. februarja 2026.)
