Piše: Vida Kocjan
Slovensko kmetijstvo se ob vstopu v leto 2026 nahaja v obdobju velike negotovosti. Kmete hkrati bremenijo rastoči stroški pridelave, pritisk nizkih odkupnih cen in vse strožji administrativni ter okoljski pogoji.
Ob tem se dolgoročno nadaljuje trend opuščanja kmetovanja, zlasti na manjših in hribovskih kmetijah, ki predstavljajo hrbtenico slovenske pridelave hrane. Ob vsem tem je odhajajoča vlada zadovoljna, menda naj bi v tem mandatu veliko naredili. Vprašanje je le, za koga, če smo nekoliko sarkastični. Za kmete in tudi potrošnike zagotovo ne. Morda pa za kakšne lobije?
Napadi na KGZS
In ne samo to. Začeli so pritiskati celo na Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS), z razlago, da ne deluje več kot neodvisen in reprezentativen organ ter da zastopa določene parcialne politične interese. V zbornici temu odločno nasprotujejo in navajajo: »Ne pristajamo na politično izsiljevanje in podtikanje političnega delovanja, saj smo zavezani strokovnemu dialogu in delovanju.«
KGZS sicer reprezentativno zastopa kmete, lastnike gozdov in ribiče; zbornica ima demokratične neposredne volitve v svoje organe in vodstvo. »To, da največja koalicijska stranka napade KGZS zato, ker opravlja svojo zakonsko dolžnost, je v sodobni demokratični družbi nedopustno,« je dejal predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek in dodal, da ne razume označbe parcialnega političnega interesa zaradi opozarjanja na nova finančna bremena živinorejcev, na zaščito rodovitne zemlje, na zmedo v novem sistemu kastracije pujskov, na težak položaj v prašičerejskem sektorju, na uničevanje kmečkih družin zaradi prekratkega prehodnega obdobja pri ukinitvi baterijske reje, na socialno problematiko na podeželju, na težave ribiškega sektorja ter na preveč številčno divjad in zveri v prostoru.
»Kaj je tu političnega, razen slabe kmetijske politike?« je vprašal in pojasnil, da je do velikega nezadovoljstva na področju kmetijstva pripeljala predvsem ignoranca na drugi strani. Zbornica se je namreč vedno pripravljena pogovarjati in deluje konstruktivno. »Niti KGZS niti sam osebno ne delujeva hujskaško, kar mi je bilo očitano,« je še dejal Podgoršek, ki sedaj pričakuje nov poskus ukinitve KGZS.
Generacijska obnova počasna
Stopnja samooskrbe pri več ključnih živilih je pod to vlado nizka ali stagnira, generacijska obnova v kmetijstvu je počasna, številni pridelovalci pa opozarjajo, da obstoječi podporni mehanizmi ne sledijo realnim razmeram na trgu.
Ob vsem tem in v takšnih razmerah smo priča odpiranju trga, zlasti za kmetijske proizvode iz držav zunaj EU, kar sproža močne odzive tako kmetov kot potrošnikov. Govorimo o sporazum EU-Mercosur, ki je tudi v Sloveniji naletel na izrazit odpor kmetijskih organizacij in opozicije (SDS, NSi). Te opozarjajo, da bo vse to dodatno poslabšalo položaj domačih pridelovalcev. Razprava o sporazumu se tako ne odvija zgolj na ravni trgovinske politike, temveč odpira širše vprašanje prihodnosti slovenskega kmetijstva in njegove sposobnosti preživetja v globaliziranem tržnem okolju.
Temeljno vprašanje prihodnosti
Sporazum EU-Mercosur, eden največjih trgovinskih dogovorov v zgodovini EU, je ponovno odprl temeljno vprašanje prihodnosti evropskega in slovenskega kmetijstva. Medtem ko Evropska komisija in del držav članic sporazum predstavljajo kot gospodarsko in geopolitično priložnost, kmetijske organizacije opozarjajo na resna tveganja za domačo pridelavo hrane.
Sporazum EU z državami Mercosurja (Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj) je bil podpisan, vendar še ni stopil v veljavo. Za njegovo uveljavitev je potrebna ratifikacija v Evropskem parlamentu in državah članicah. Postopek se je dodatno zapletel, potem ko so evropski poslanci izglasovali, da se sporazum pošlje v presojo Sodišču EU, kar lahko ratifikacijo zamakne za več let. Med poslanci, ki so sporazum poslali na sodišče, so bili tudi poslanci SDS iz Slovenije.
Neposredna grožnja slovenskim kmetijam
Kmetijske organizacije po vsej Evropi, tudi v Sloveniji, so izjemno skeptične. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), ki jo vodi dr. Jože Podgoršek, opozarja, da sporazum pomeni neposredno grožnjo konkurenčnosti slovenskih kmetij. V zbornici navajajo, da bo uvoz cenejših kmetijskih proizvodov iz držav Mercosurja, v katerih veljajo milejši okoljski in proizvodni standardi, še dodatno pritiskal na že tako obremenjene kmete, evropske in s tem slovenske.
»Evropski kmetje delujemo pod strogimi pravili, medtem ko se za uvoz iz Mercosurja dopuščajo izjeme. To pomeni dvojne standarde in nelojalno konkurenco,« opozarjajo v KGZS.
Kritični do ministrstva
Zbornica glede vodenja kmetijske politike v Sloveniji še navaja, da ta ne izkorišča vseh možnosti za zaščito domače pridelave hrane.
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić (Svoboda) očitke (pričakovano) zavrača. Po njenih besedah sporazum EU-Mercosur vključuje zaščitne kvote za občutljive proizvode, okrepljen nadzor nad uvozom in možnost začasne zaustavitve trgovine v primeru tržnih motenj. V KGZS, kmetje in tudi potrošniki pa so zelo skeptični do tovrstnih navedb, ki so očitno bolj iz trte izvite.
V slovenskem državnem zboru razprava o sporazumu doslej ni bila ravno v ospredju, vendar so stališča političnih strank razmeroma jasna. Koalicija večinoma sledi stališču vlade in poudarja pomen mednarodne trgovine, opozicija pa opozarja na posledice za male in srednje kmete ter na nadaljnje zmanjševanje samooskrbe pa tudi na varnost potrošnikov.
Vprašanje, ki ostaja odprto, ni le, ali bo sporazum ratificiran in kdaj, temveč tudi, kakšno ceno bo zanj plačalo evropsko in slovensko kmetijstvo.
Dr. Jože Podgoršek: »To bo nelojalna konkurenca evropskim in slovenskim kmetom«
Dr. Jože Podgoršek, predsednik KGZS: »Sporazum EU-Mercosur pomeni uvoz hrane, pridelane pod pogoji, ki v Evropski uniji niso dovoljeni. To je nelojalna konkurenca evropskim in slovenskim kmetom.« /…/ »Varovalke, ki jih navaja Evropska komisija, na papirju obstajajo, v praksi pa ne zagotavljajo zaščite domače pridelave.« /…/ »V času, ko se soočamo z upadanjem samooskrbe, podpora takšnemu sporazumu pomeni dodatno tveganje za slovensko kmetijstvo.«
Poslanci SDS in NSi: »Slovenski kmet ne more konkurirati proizvodom, ki so cenejši zato, ker zanje ne veljajo enaki standardi.« /…/ »Odpiranje trga brez jasne zaščite domače pridelave pomeni nadaljnje zmanjševanje samooskrbe.«
Delegacija SDS v Evropskem parlamentu ne podpira sporazuma EU-Mercosour
Evropska poslanka Romana Tomc je sporočila, da delegacija Slovenske demokratske stranke (SDS) v Evropskem parlamentu ne podpira sporazuma EU-Mercosur. Zapisala je, da na prvo mesto postavljajo zaščito slovenskega kmeta in varnost hrane. Zato so glasovali za predlog, ki omogoča, da bo sodišče EU presodilo, ali je bil postopek sprejetja izpeljan v skladu z določbami evropskih pogodb.
Tomčeva je še pojasnila, da niti Evropska komisija niti slovenska vlada, ki je sporazum že potrdila, nista znali pojasniti, kako se bodo zaščitne določbe izvajale v praksi ter kakšen bo vpliv na slovensko kmetijstvo in na cene hrane.
V SDS pa so pri svoji odločitvi upoštevali tudi mnenje Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in Sindikata kmetov, ki takšnemu sporazumu, kot je pripravljan, prav tako nasprotujejo.
Dodala je, da se v SDS zavedajo pozitivnih učinkov trgovinskih sporazumov, vendar pa sta varna hrana in kmetijstvo strateškega pomena. Navajajo, da predlagani zaščitni ukrepi iz sporazuma niso dovolj jasni, negotovo pa je tudi izvajanje nadzora.
