Piše: Gašper Blažič
Da postaja kultura zgolj in samo še politično sredstvo za politično-oblastni boj, je pokazala tudi državna proslava ob slovenskem kulturnem prazniku.
Toda ta zloraba ni »od včeraj«. DZ je namreč že predlani julija potrdil nove člane upravnega odbora Prešernovega sklada. Seveda na predlog vlade. Tako je v ta organ imenoval Manco G. Renko, Diano Koloini, Vesno Pajić, Zdenko Badovinac, Bogdana Benigarja, Boštjana Vugo, Miko Cimolini, Urško Jež, Jaruško Majovski, Sašo Pavček, Almo R. Selimović, Roka Vevarja, Matevža Luzarja, Gorana Milovanovića in Dušanko Zabukovec. Predsednica upravnega odbora je postala Zdenka Badovinac, ki je samo mesec pred tem kandidirala na listi Levice na volitvah v Evropski parlament. Kar pomeni, da sodi med preverjene kadre ministrice Aste Vrečko. Mandat upravnega odbora sicer traja štiri leta, tako da bo nova vlada lahko nove člane imenovala šele leta 2028.
Boj proti militarizmu?
Očitno je tovrstno »čebinsko« kadrovanje pustilo posledice na najvišji ravni. Če se je stara sestava upravnega odbora sklada še nekako upirala politizaciji – spomnimo se bizarnih zahtev po podelitvi »zamujene« nagrade Svetlani Makarovič – se novi odbor očitno posveča predvsem udinjanju politiki. Vsaj kar se tiče prej omenjene predsednice, ki je bila slavnostna govornica. Zdenka Badovinac je namesto o kulturi predavala o mednarodni in tudi notranji politiki ter izpostavila, da v Evropi in ZDA militarizem dobiva vse večjo vidnost. Seveda je to navezala tudi na bližajoče volitve: “Kaj podobnega pa se lahko zgodi čez noč tudi v Sloveniji. Zato je treba tistim, ki hočejo vzeti glas civilni družbi in sodobni umetnosti, reči: stop.” Namig je bil seveda jasen, gre za to, da predsednik SDS Janez Janša napoveduje zapiranje proračunskih pipic za politične aktiviste med nevladniki. A na drugi strani je Zdenka Badovinac s svojim »mirovništvom« naredila veliko uslugo Putinovemu režimu, ki je s tem dobil signal, da se Evropa, dokler bo levica imela kaj besede, razoroževala. No, to je že stara mantra, ki jo poznamo že izpred 35 let, saj so po že izvedenem plebiscitu podpisovali deklaracijo za mir, ki je dejansko podpirala enostransko razorožitev Slovenije – kot nekakšno opravičilo dogajanja iz maja 1990, ko so Slovenijo dobesedno razorožili.
Ne razumejo Krsta pri Savici
Ob tem je zanimivo, kako je slavnostna govornica opevala sedanjo Slovenijo kot »otoček svobode« po zaslugi progresivne civilne družbe. No, zaradi morebitne »napačne« odločitve ljudstva 22. marca pa nam grozi, da bo te svobode konec in bo prišlo temačno obdobje. Obdobje fašizma. Ob tem je Zdenka Badovinac celo zlorabila pesnika Srečka Kosovela, ki naj bi dal sporočilo o borbi proti fašizmu tudi za današnji čas. Očitno je bila v tem slogu zasnovana tudi umetniška interpretacija Prešernovega »Krsta pri Savici«. Scenski dogodek z naslovom Bogomilin križ :: Milenijska prekrstitev so zasnovali Dragan Živadinov, Dunja Zupančič in Aljoša Živadinov Zupančič, ki so Prešernov Krst interpretirali z vidika protagonistke Bogomile in v ospredje postavili njen ženski pogled na krvavo morijo in »nasilno podjarmljanje Slovencev v srednjem veku«, je bilo zapisano v vabilu na proslavo. No, očitno so ustvarjalci zgrešili poanto najbolj znanega Prešernovega epa. Toda v kulturniških krogih Levice nas nič ne sme presenetiti. Je pa po svoje zelo sprevrženo, da so se v istem času pojavile fotografije Aste Vrečko (v družbi s kolegom Klemenom Boštjančičem) v kmečki sobi, kjer je na steni (v kotu) tudi veliko razpelo. Poznavalci trdijo, da če bi bilo vse »po regelcih«, bi morala tam viseti Titova slika.
Fotopub sporoča naslednje …
A tisto, kar je ob vsem tem šokantno, je prikrito sporočilo javnosti, da ostaja škandal Fotopub nedotakljiva svetinja. Ki je varna tudi pred roko pravice. Namreč, kot vedo povedati naši viri, je bila Zdenka Badovinac prijateljsko povezana z umetnikom Romanom Uranjekom, ki je ob izbruhu afere Fotopub naredil samomor, režimski mediji pa so mu ob smrti peli velike hvalnice, medtem ko so izpovedi žrtev radiatorskih perverznosti nemo odmevale v prazen prostor. Ni sicer znano, kako dobro se je predsednica upravnega odbora Prešernovega sklada poznala z Dušanom Smodejem, drugim akterjem afere, ki je sedaj kakor na begu, živel naj bi v Benetkah, vendar naj bi se pojavljal tudi v Sloveniji. In pazite, lov policije nanj traja že tri leta in pol! V omenjeni razvpiti lokal so, kot smo tedaj poročali, zahajali mnogi simpatizerji in celo vidni člani Levice, toda očitno je od škandala ostal samo še medel spomin. In seveda sporočilo na Prešernovi proslavi med vrsticami: »Nič nam ne morete, na Slovenskem smo mi gospodar.« Ob dejstvu, da se levičarski nevladniki večinoma ukvarjajo z žrtvami razvpitega Jeffreya Epsteina, so takšna sporočila pravzaprav zastrašujoča. Prav tako tudi njihova tišina, ko gre za pregon spolnih prestopnikov v aferi Fotopub.
