Piše: Gašper Blažič
Januarja so predsedniki strank NSi, SLS in Fokus podpisali sporazum o skupnem nastopu na volitvah. Na drugi strani sta se za zdaj na takšen način povezali le Levica in Vesna.
Predsedniki strank Jernej Vrtovec (NSi), Tina Bregant (SLS) in Marko Lotrič (Fokus) so 21. januarja podpisali sporazum o sodelovanju na državnozborskih volitvah, s čimer so tudi uradno potrdili, da bodo na njih stranke nastopile s skupno listo kandidatov. To potezo je podprl tudi predsednik SDS Janez Janša, ki računa na ustavno večino teh dveh strank (SDS in trojčka). Očitno pa ob tem ne računa na Logarjeve Demokrate, bržkone zaradi izjave Anžeta Logarja, da bi dal prednost sodelovanju najmočnejši stranki na levici, kar namiguje na morebitno veliko koalicijo.
Sodelovanje za prihodnost države
Jernej Vrtovec je po podpisu sporazuma poudaril, da trojček prihaja v trenutku, ko je slovenska družba razdeljena kot že dolgo ne, zato je vsak korak, ki gre v smeri sodelovanja, povezovanja in iskanja rešitev za skupno dobro, ključen. “Vložili smo veliko truda, da bi presegli vzorce, običajne za slovensko politiko. Od danes dejansko sodelujemo in prinašamo upanje za slovenskega volivca in za prihodnost države,” je dejal. Naboj, želja, da spremenijo stanje duha v državi, pa je “dovolj močno tkivo”, da gredo po rezultat, ki bo prinesel drugačno Slovenijo, je ocenil. Glas za skupno listo bo tako glas za razvojno koalicijo, za delovne ljudi, za dostopnost do zdravnika, za mladim dostopna stanovanja, za dostojno bivanje v starosti. Vendar pa se bo koalicija sestavljala šele v ponedeljek po volitvah, je še dodal.
No, zanimivo je, da zadnje ankete mainstream agencij omenjene tri stranke še vedno obravnavajo ločeno, medtem ko Levico že nekaj časa merijo skupaj z Vesno.
Povezovanje po modelu 1+2
Kaj dejansko pomeni formula 1+2 v primeru nove desne liste? Znano je, da so na parlamentarnih volitvah lahko vložene tudi kandidatne liste več strank, ki pred tem podpišejo sporazum o sodelovanju. Leta 1992 je Stranka demokratične prenove (ponosna naslednica ZKS, če uporabimo besede njenega člana Marka Koprivca) vložila kandidatno listo skupaj s strankami Socialdemokratska unija, Delavska stranka ter DeSUS, tedaj pod imenom Združena lista. Razen stranke DeSUS so se nato vse preostale leta 1993 združile v Združeno listo socialnih demokratov, danes je to SD.
Uspeh na volitvah pa je bil zagotovljen, Združena lista je takrat prejela 14 poslanskih sedežev, vmes je bil tudi tedanji predsednik DeSUS-a Ivan Sisinger. Zanimivo, štiri leta pozneje se je DeSUS prvič samostojno prebil v parlament in ostal v vlogi parlamentarne stranke vse do leta 2022.
Šlo je torej za formulo 1+3, pri čemer enica predstavlja stranko, ki je “vlečni konj” za vse druge, saj bi se tudi sama prebila v parlament, s sodelovanjem (kar sicer pomeni tudi nek kompromis, da prosta mesta na listi “odda” šibkejšim strankam) pa tako poveča svoj uspeh. Leta 2014 pri Združeni levici (sedaj le še Levica) ta formula ni bila potrebna; tedanjo zvezo so sestavljale tri neparlamentarne stranke, dve od njih sta se nato združili v Levico – ta pa se je nedavno povezala z zunajparlamentarno Vesno, ki je na evropskih volitvah “posodila” listo Vladimirju Prebiliču, ta pa je nato ustanovil svojo stranko in se, kot kaže, ne namerava povezovati z nikomer.
Vrtovec je naredil korak naprej
Pridružitev SLS s Tino Bregant ter Fokusa z Markom Lotričem močnejši ekipi NSi je torej modra poteza. Tudi zato, ker je novoizvoljeni predsednik NSi Jernej Vrtovec pokazal izrazitejšo opozicijsko držo (zaradi česar je hitro postala plen agresivne svobodnjaške poslanke Tamare Vonta) ter večjo fleksibilnost tudi v odnosu do SDS in začel zmanjševati napetost, ki je ostala še iz časov prejšnjega predsednika Mateja Tonina.
Videti je, da se je tudi slednji sprostil in se sedaj veliko bolj kritično ukvarja denimo z Niko Kovač. Prav to povezovanje je tudi spodbuda za Lojzeta Peterleta, ki se je očitno počasi začel vračati, in ni izključeno, da bo preklical svoj izstop iz NSi.
Se pa že vrstijo ugibanja o tem, kdo bo na kandidatni listi. Znano je, da se Marko Lotrič in Monika Kirbiš Rojs nista odločila za poslansko kandidaturo, pod vprašajem je tudi kandidatura NSi-jevih poslancev Jožefa Horvata ter Vide Čadonič Špelič. Precej ugibanj je bilo tudi glede Tine Bregant, sicer Ljubljančanke, ki naj bi kandidirala v osmi volilni enoti na območju Haloz. Kandidirali naj bi še župan Naklega Ivan Meglič, župan Litije Franci Rokavec, ki je nekoč že bil poslanec, in župan Sevnice Srečko Ocvirk.
Vendar bodo morali župani v primeru izvolitve, če bodo hoteli zasesti poslansko funkcijo, odstopiti z županske funkcije. Mnogi obžalujejo, da se tej navezi ni priključil Glas upokojencev Pavla Ruparja.
Zakaj ni uspelo listi Povežimo Slovenijo
Ob tem je morda dobro pogledati v preteklost, zakaj denimo pred štirimi leti ni uspelo priti v parlament koaliciji Povežimo Slovenijo, čeprav je bila ena od petih soustanoviteljic parlamentarna stranka (Konkretno, nekdanja SMC); takrat so se pridružile še SLS, Nova socialdemokracija, Nova ljudska stranka (ki se je nato priključila SDS) ter Zeleni Slovenije.
Kot je znano, je tej koaliciji zmanjkalo le malo, ker je ob koncu štetja glasov na dan volitev 2022 Levica “pritisnila na plin”. To vprašanje sicer sodi v razumevanje širšega fenomena velikega uspeha Gibanja Svoboda, ki se, mimogrede, sploh ni identificiralo kot klasična stranka, ampak kot nekakšno masovno gibanje, podobno kot leta 1990 Tuđmanova HDZ na Hrvaškem.
Takratne razmere so bile močno zaznamovane s covidom in ukrepi ter insceniranimi protestnimi shodi, ki jih je – to lahko upravičeno sklepamo – financiralo tudi kriminalno podzemlje. Vendar se glasovi niso kanalizirali k stranki Resni.ca, pač pa k Svobodi, ki je dobila 41 poslanskih mandatov, kar je rekord.
Zanimivo, leta 2014 je zmagovalna Stranka Mira Cerarja prejela celo za malenkost višji delež (34,49 odstotka), a skupno absolutno število je bilo tedaj več kot sto tisoč glasov manjše kot pri Svobodi. Velika je bila razlika tudi glede volilne udeležbe: leta 2014 je znašala skoraj 52 odstotkov, leta 2022 pa kar 71 odstotkov.
Na levi se bodo glasovi drobili
Medtem pa na levi strani razen povezovanja Levice in Vesne ni zaznati velikih teženj po združevanju. Razen morda pri treh zunajparlamentarnih strankah, ki naj bi sestavljale prorusko usmerjeno listo Alternativa za Slovenijo, katere ime spominja na dokaj močno nemško stranko Alternativa za Nemčijo.
Še najvidnejši obraz te liste je nekdanja poslanka Levice Violeta Tomić, a dejansko je to samo drobljenje glasov na skrajni levici, kjer se za vstop v parlament bori tudi Miha Kordiš s stranko Mi, socialisti.
Svoboda ter SD naj bi kandidirali povsem samostojno, vendar ima SD velik problem zlasti na Koroškem, kjer po odhodu Janija Prednika ne more najti močnega kandidata, prav tako pa ji tudi sprejem Mateja Tašnerja Vatovca v svoje vrste ne koristi kaj dosti. Prav tako ta prestop ne koristi niti Levici.
Stranka generacij pa je združila DeSUS ter Dobro državo in ji načeluje Vlado Dimovski, nekdaj član SD in v Ropovi vladi minister za delo, družino in socialne zadeve.
Suverenistične in nacionalistične stranke, ki so pravzaprav bolj zaveznice levice kot pa desnice, ostajajo nepovezane. SNS bo kandidirala samostojno, prav tako Resni.ca. Samostojni poslanec Dejan Kaloh (Suvereni) je svojega zaveznika najprej iskal v Alenu Komanu (Straža), nato pri Karlu Erjavcu (Zaupanje), sedaj pa ga je našel v še enem nekdanjem SD-jevem odpadniku Janku Vebru (Sloga).
