Piše: Vida Kocjan
Razpis za naložbe gorskih kmetij v letu 2025 je obrnil hrbet gorskim naložbam. Bil je slabo zasnovan, finančno podhranjen in vsebinsko odmaknjen od realnih potreb hribovskih območij. Namesto podpore najranljivejšim kmetijam je razpis izločil velik del upravičencev. V SDS zdaj zahtevajo popravke, dodatna sredstva in pravičnejšo obravnavo gorskih kmetij v prihodnje.
»Razpisni sistem na področju kmetijskih subvencij ne deluje, predvsem pa ne služi tistim, ki v praksi nosijo največje breme ohranjanja slovenskega podeželja,« so v zahtevi za sklic nujne seje parlamentarnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zapisali v poslanski skupini SDS. V nadaljevanju so se osredotočili na problematičen razpis, ki je obrnil hrbet gorskim kmetijam.
Neživljenjski in ponižujoč razpis
Razpis za naložbe gorskih kmetij je bil objavljen 31. marca 2025, v javnosti pa predstavljen kot resen korak v smeri modernizacije in prilagajanja kmetovanja na najtežjih terenih države. Po objavi rezultatov sredi decembra lani pa v SDS ugotavljajo, da »razpis ni bil resen«. »Bil je formalističen, neživljenjski ter ponižujoče odmaknjen od realnih potreb,« navajajo v SDS.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki ga vodi Golobova Mateja Čalušić (Svoboda), je razpisalo 7 milijonov evrov, čeprav je bilo že ob zaprtju prijav jasno, da kmetje z 226 vlogami zaprošajo za 19,12 milijona evrov. Pri tem gre za popolno nesorazmernost med realnostjo in ministrskim načrtovanjem, opozarjajo poslanci. »To je razkorak, ki ga ni mogoče pojasniti z besedo ‘omejeno’, pač pa je ta razkorak mogoče pojasniti zgolj z besedo ‘nesposobno’.«
Reševali administracijo, ne kmetov
Nadalje v SDS razkrivajo, da je ministrstvo dvakrat podaljšalo rok za prijave. Najprej na pobudo Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, ki jo vodi nekdanji minister za kmetijstvo Jože Podgoršek. Kot razlog so v zbornici navedli »sočasno subvencijsko kampanjo«. Drugič je ministrstvo rok za prijave podaljšalo na predlog Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, razlog je bil zaključevanje Programa razvoja podeželja 2014–2020.
Pristojni na ministrstvu so tako podaljšali rok, da bi rešili administracijo, niso pa »podaljšali« sredstev, da bi rešili kmete. V SDS pri tem opozarjajo: »To je bistvo problema: sistem je prožen, ko je treba ščititi institucijo, in tog, ko je treba ščititi ljudi.«
Nadalje je bil razpis zasnovan kot skupek pogojevanj, ki so medsebojno vezala naložbe tako, da so kmetje brez večjih začetnih finančnih vložkov ostali brez realne možnosti kandidiranja. Podpora za obnovljive vire energije in vodohran je bila namreč pogojevana z objekti, objekti pa z mehanizacijo. To pomeni, da je moral vlagatelj najprej izkazati investicijsko moč, ki pa je večina malih in srednje velikih gorskih kmetij nima.
Problematičen model sofinanciranja
Najbolj problematičen element razpisa pa je bil model sofinanciranja. Osnovno sofinanciranje je bilo za večino omejeno na od 30 do 50 odstotkov, ministrstvo pa je vgradilo 75-odstotno podporo za kmetije z najmanj 80 odstotki ekološke pridelave ali reje. V SDS pa opozarjajo, da teren gorskih kmetij, struktura njihovih hlevov, način reje in naravne omejitve pogosto objektivno onemogočajo doseganje takšnega deleža. Ministrstvo je s svojim pogojem ustvarilo sistem, v katerem ekološki status ne pomeni spodbude, ampak prednostno vozovnico mimo konkurence. To pa ni spodbujanje, pač pa izločanje. Odločala ni kakovost projekta, temveč etiketa, ki je večina gorskih kmetov ne more pridobiti zaradi realnih pogojev dela.
Brutalen rezultat razpisa
Rezultati razpisa so bili posledično brutalni: 150 vsebinsko ustreznih vlog je bilo zavrnjenih. Razlog je bil izključno pomanjkanje razpisnih sredstev. Ministrstvo jih ni zavrnilo zato, ker bi bili njihovi projekti slabi, pač pa zato, »ker je bil sistem slab«, opozarjajo v SDS. Dodajajo, da ministrstvo kljub jasnim opozorilo ni naredilo ničesar, da bi sistem preprečili ali popravili. Zato to ni administrativna napaka, temveč politična odločitev, da razvoj gorskega kmetijstva za to vlado ni prioriteta. Pa bi moral biti. Gorski in hribovski kmetje imajo namreč nenadomestljivo vlogo pri ohranjanju slovenskega podeželja. Ministrstvo bi lahko sistem popravilo, da bi deloval. Tako pa je dopustilo, da je sistem namenjen samemu sebi, pa čeprav bi moral biti prvenstveno namenjen kmetu.
Kmetje razočarani
Kmetje so razočarani. Verjeli so namreč, da je razpis priložnost in da ministrstvo stoji za razpisom. »Danes pa vedo, da je ministrstvo stalo proti njim. Verjeli so, da je 7 milijonov evrov začetek, izkazalo pa se je, da je 7 milijonov evrov konec,« ugotavljajo v SDS. Zaupanja ni več, prav tako je v vodo padel dialog, ostalo je le pretvarjanje, da sistem razume podeželje.
V poslanski skupini SDS so že oktobra lani zahtevali sklic nujne seje odbora na temo Družinske in male kmetije kot nosilci prehranske varnosti v Sloveniji. Opozorili so na problematiko hribovskih in gorskih kmetij ter območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Predlagali so tudi ustrezne rešitve, pripravili deset predlogov sklepov. In kaj je storila koalicija? Sporočala je, da trenutna vlada prek skupne kmetijske politike in razpisov »ustrezno naslavlja vse probleme«. Večkrat je bilo slišati, da sklepi niso potrebi, razpisi pa so izvedeni zelo uspešno. Na koncu pa se je izkazalo, da je bilo na zadnjem razpisu zaradi napačnih kriterijev uspešnih samo 28 odstotkov vlog.
V SDS pri tem navajajo, da je razpis odpovedal v svojem bistvu, zato so vladi in državnemu zboru ponovno predlagali nabor ukrepov, ki izhajajo iz realnih razvojnih potreb gorskega in hribovskega prostora. Od vlade med drugim pričakujejo, da bo vzpostavila izredni finančni mehanizem, ki bo omogočil takojšnje sofinanciranje vseh 150 vlog iz razpisa. Ministrstvo za kmetijstvo pa naj popravi lastno napako hitreje, kot se zaraščajo opuščeni travniki.
