Piše: Vida Kocjan
Slovensko kmetijstvo se ob vstopu v leto 2026 nahaja v obdobju velike negotovosti. Kmete hkrati bremenijo rastoči stroški pridelave, pritisk nizkih odkupnih cen in vse strožji administrativni ter okoljski pogoji.
Ob tem se dolgoročno nadaljuje trend opuščanja kmetovanja, zlasti na manjših in hribovskih kmetijah, ki predstavljajo hrbtenico slovenske pridelave hrane. Ob vsem tem je odhajajoča vlada zadovoljna, menda naj bi v tem mandatu veliko naredili. Vprašanje je le, za koga, če smo nekoliko sarkastični. Za kmete in tudi potrošnike zagotovo ne. Morda pa za kakšne lobije?
Napadi na KGZS
In ne samo to. Začeli so pritiskati celo na Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS), z razlago, da ne deluje več kot neodvisen in reprezentativen organ ter da zastopa določene parcialne politične interese. V zbornici temu odločno nasprotujejo in navajajo: »Ne pristajamo na politično izsiljevanje in podtikanje političnega delovanja, saj smo zavezani strokovnemu dialogu in delovanju.«
KGZS sicer reprezentativno zastopa kmete, lastnike gozdov in ribiče; zbornica ima demokratične neposredne volitve v svoje organe in vodstvo. »To, da največja koalicijska stranka napade KGZS zato, ker opravlja svojo zakonsko dolžnost, je v sodobni demokratični družbi nedopustno,« je dejal predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek in dodal, da ne razume označbe parcialnega političnega interesa zaradi opozarjanja na nova finančna bremena živinorejcev, na zaščito rodovitne zemlje, na zmedo v novem sistemu kastracije pujskov, na težak položaj v prašičerejskem sektorju, na uničevanje kmečkih družin zaradi prekratkega prehodnega obdobja pri ukinitvi baterijske reje, na socialno problematiko na podeželju, na težave ribiškega sektorja ter na preveč številčno divjad in zveri v prostoru.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
