Piše: T. B. (Nova24tv)
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je po umiku kandidature Cirila Keršmanca ponovno predlagala Barbaro Kresal za ustavno sodnico. Ta poteza ni naključna, temveč del širšega načrta levice, da pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami na Ustavnem sodišču zagotovi večino ideološko usklajenih kadrov.
Namen je jasen: zavarovati interese koalicije tudi v primeru morebitnega volilnega poraza. Ne gre za izbiro na podlagi strokovnosti, temveč za čisto ideološko matematiko.
Barbara Kresal, izredna profesorica na Pravni fakulteti in Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani, specializirana za delovno pravo in socialno varnost, je tesno povezana z mednarodnimi progresivnimi mrežami na tem področju. Kar pa tudi bode v oči, je njeno večletno soavtorstvo s Katarino Kresal Šoltes.
Družinske povezave z SD
Poročena je z Igorjem Šoltesom, vnukom Edvarda Kardelja in Pepce Kardelj. Igor Šoltes, nekdanji predsednik Računskega sodišča (2004–2013), evropski poslanec in državni sekretar v SD pa je bil vpleten v več spornih afer, med drugim vprašljivi nakup stanovanja z ugodnim NLB-posojilom v vrednosti 155.000 evrov (2009), kljub izjemno nizki najemnini za občinsko stanovanje, ter v afero z nakupom sodne stavbe na Litijski cesti, zaradi katere je kasneje odstopil.
Spomnimo se poteka dogodkov: predsednica Pirc Musar je sprva za tri prosta mesta ustavnih sodnikov predlagala Tamaro Kek, Marka Starmana in Barbaro Kresal. Pozneje je sporočila, da predlog za Kresalovo nima zadostne podpore, zato je namesto nje predlagala Cirila Keršmanca, vodjo specializiranega in kazenskega oddelka na Okrožnem sodišču v Ljubljani. Keršmanec je nato padel – po mnenju radikalnejšega dela levice zaradi domnevno “premehkih” stališč do splava oziroma premalo progresivnih pogledov. Po dodatnih “posvetovanjih” s koalicijo je predsednica ubrala njihovo linijo in Kresalovo vrnila v igro. Podpora Kresalovi je bila od začetka trdna v SD, medtem ko sta Gibanje Svoboda in Levica do nje izražali določeno zadržanost – a se je zdaj očitno uskladila z voljo strank.
Zakaj takšna naglica? Golobova vlada sluti poraz na volitvah. Trenutno razmerje na Ustavnem sodišču je že tako v prid levici, cilj pa je popolna prevlada. Zapolnitev vakanc, ki se iztekajo marca in aprila 2026 (med drugim mandata Klemna Jakliča in Rajka Kneza), bi levici omogočila dolgoročen vpliv na ključne teme: reforme, privatizacijo, zdravstvo in druge. Opozicija to upravičeno označuje za institucionalno ugrabitev. Kot smo že videli v preteklosti z imenovanji “levih aktivistov”, gre za sistematično betoniranje pristranskosti v sodstvu za
Strokovnjaki opozarjajo, da takšno kadrovanje ruši zaupanje v sodstvo in spodkopava temelje pravne države. Če levici uspe uresničiti ta načrt, bo to še en hudo udarec demokraciji – jasen dokaz, da so pripravljeni žrtvovati neodvisnost ključnih institucij za ohranitev oblasti za vsako ceno.
