Piše: Frančiška Buttolo, Ljubljana
Zadnjih dvoje proslav in en sam Golobov stalinistični režim! Ne, niti Tito na Pohorju ali v Dražgošah ne bi govoril tako stalinistično, kot je govoril dr. Golob. Politična spodobnost dr. Roberta Goloba, predsednika sedanje vlade v Sloveniji, še nikoli ni padla tako nizko, že pod površje Kučanovega partijskega blata, kot je padla pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami.
Najgloblje je sedanja vlada padla prav na zadnjih dveh proslavah. Najprej se je osramotila na prvi proslavi, v spomin Pohorskemu bataljonu, ki je bil partijsko namerno izdan. Še huje pa se je osramotila na drugi proslavi, blizu vasi Dražgoše, ki je bila – prav tako kot Pohorski bataljon – partijsko namerno – žrtvovana, da bi svet izvedel, kako se Stalin pogumno bori in upira Hitlerju tudi v skrajno zahodnem delu tako imenovane vzhodne (sovjetske) fronte.
Na obeh proslavah – na Pohorju in v Dražgošah – je dr. Robert Golob, predsednik sedanje vlade v Sloveniji, z najbolj vzvišenimi stalinistični frazami (ki se jim je po letu 1948, ko se je sprl S Stalinom, izogibal celo Tito) hvalil pogumno partizansko PARTIJSKO vodstvo, ki je NAMERNO povzročilo veliko število povsem nepotrebnih okupatorjevih žrtev SAMO ZARDI STALINOVIH ZAHTEV, DA MORA BITI TUDI NA ZAHODNI SOVJETSKI FRONTI ČIMVEČ ŽRTEV.
O vsem tem je zdaj mogoče že veliko prebrati v dobrih slovenskih zgodovinskih in literarnih knjigah in člankih, pa ne morda v desničarskih ali domobranskih, temveč v takšnih, ki jim nobena slovenska politična stran ne odreka verodostojnosti in etične korektnosti. Prav tovrstna objektivna znanost oziroma umetniška literatura pa je najboljši temeljni kamen za nujno potrebno slovensko spravo. Da, nujno potrebne.
Žal pa bo dr. Robert Golob – menda že nocoj (12. januarja, 2026?) – po svojih dveh zaporednih stalinističnih govorih (na Pohorju in v Dražgošah) – govoril še na javni televiziji, vse bolj stalinistični, vsaj kar zadeva letošnjo predvolilno propagando.
Pred skorajšnjimi volitvami v Sloveniji torej postaja vse bolj vidno, da dr. Golob spreminja svojo stranko Svoboda v drugo stranko Levica. Ta pa bo, v nasprotju s prvo Levico, močno jugonostalgično (pod vodstvom dr. Aste Vrečko), že povsem stalinistična, historično zvestejša vrednotam pakta Hiter-Stalin, pri katerih so razlike med nacizmom in komunizmom še povsem zabrisane. Voditelja tega pakta pa sta se medsebojno neizmerno občudovala in drug drugemu pomagali pri zasedanju ali okupiranih z evropskih držav. (Osebno ne odobravam niti Trumpovega napada na Venezuelo. S tem posegom je Trump demokraciji bolj škodoval kot pa ji koristil.)
Tovrstni preobrat prvotno vsaj navidezno levo liberalne stranke Svoboda v stalinizem pa je povsem logičen. Svoboda je bila v sedanji vladi pridna učenka stranke Levica in njenih treh glavnih vodij – dr. Aste Vrečko, Simona Maljevca in Nike Kovač (skrite stalinistične aktivistke v podzemlju Sorosovih marksističnih multikulturnih in globalističnih nevladnih organizacij). Torej ni prav nič čudni, da se je – ob ustanovitvi vsaj nekoliko liberalna – Svoboda spremenila v še eno sodobno slovensko skrajno levo stranko, v resnici v novo – sestrsko – stalinistično Levico.
Prav tako je logično, da se je iz tega stalinističnega kačjega gnezda umaknil v stranko SD (vodi jo zmerni levičar, socialni demokrat, gospod Matjaž Han), edini pravi marksist v sedanji slovenski politiki, intelektualec dr. Matej Tašner Vatovec. V takšnih – stalinističnih – razmerah, kakršne sta povzročili obe Levici, stara in v nova (Golobova), bi bila edina higienična prihodnja oblast v Sloveniji vlada velike koalicije, morda celo pod vodstvom dveh predsednikov (dvojno vodstvo ima na primer v Nemčiji stranka AfD), z enim predsednikom iz SDS in z enim iz SD. (Osebno si seveda želim, da bi bil prihodnji predsednik slovenske vlade gospoda Janez Janša, ampak to v sedanjih razmerah v Sloveniji in v svetu, zlasti v sorosovski stalinistični EU, ni mogoče. Janševo ponovno vodstvo vlade bi takoj povzročilo množične demonstracije v Sloveniji, da bi veliki osamosvojitelj in državnik moral kmalu odstopiti. Morda bi ga sedanji stalinisti celo ubili, njegove sodelavce za dolgo zaprli in izgnali, slovenski narod uradno spremenili v eno od manjšin in razglasili multikulturno Slovenijo.)
Morda je to moje razmišljanje čudno in za vse stranke nesprejemljivo, vendar pa sem ga pogumno objavila, predvsem zaradi tega, ker si želim slovenske sprave. S stalinisti ll pa sprava ni mogoča. Z njimi je mogoče samo sodelovati, ali pa se raziti. Kolikor pa v Sloveniji sprave ne bo, ne bo niti samostojne in demokratične Slovenije. Sorosovska – v veliki meri stalinistična – EU ni naklonjena majhnim državam in številčno majhnim narodom, kakršen smo Slovenci. EU nas namerava čimprej vrniti v nastajajočo novo – tretjo – Jugoslavijo, v balkansko jugovzhodno regijo EU.


