Piše: Metod Berlec
Z nekdanjim predsednikom Državnega zbora Republike Slovenije in prejšnjim predsednikom Zbora za republiko Francetom Cukjatijem smo govorili o aktualnem družbenopolitičnem dogajanju v Sloveniji in prihajajočih državnozborskih volitvah.
Gospod Cukjati, pogovarjamo se ob izteku leta 2025. Glede na to, da ste bili tri mandate poslanec, v letih 2005–2008 pa tudi predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, me zanima, kako ocenjujete delo t. i. hrama demokracije v tem mandatu?
No, jaz sem se znašel v parlamentu pred petindvajsetimi leti. Tudi takrat so bili med poloma zelo živahni odnosi. Kritika, nasprotovanja, prepir, tudi žalitve in podtikanja. Tako primitivnega, pobalinsko prostaškega poniževanja pa ni bilo. Tudi zato, ker je leva politika premogla še nekaj izkušenih politikov, ki jim je vendarle v njihovih vrstah uspelo krotiti nove, otročje zaletave novince. Imeli so Drnovška, ki je bil sposoben normalnih pogovorov in včasih celo dogovorov. V mandatu 2004−2008 je Janša kot premier iskreno ponudil opoziciji resno usklajevanje pomembnih vprašanj, preden gredo v parlamentarni postopek. In nekaj časa je to celo teklo, tako da smo nekateri celo sanjali, da bomo nekoč sposobni oblikovati veliko koalicijo, ki je bila v Nemčiji takrat še popularna. Tudi ko smo bili v opoziciji, ni bilo tako surove in primitivne izključevalnosti ter »čiščenja janšistov«, kot smo ga in ga doživljamo v tem mandatu.
Je mogoče reči, da je s sedanjo predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič raven razpravljanja in vedenja v državnem zboru padla na najnižjo točko doslej?
Ni samo ona tista, ki daje podobo sedanje parlamentarne kulture. Tri ali štiri poslanke so, ki so pri gledalcih zelo opažene in se ob njihovih nastopih smejimo ali pa držimo za glavo in se sprašujemo, kako je to mogoče. Kadar te ženske vodijo razpravo v parlamentu ali delovnem telesu, dobimo občutek, da ne razumejo, da predsedovanje pomeni odgovorno vodenje razprave vseh udeležencev. Funkcija vodenja razprave ni v poniževanju opozicijskih poslancev in preprečevanju njihovega govora. Upam, da po volitvah dobimo parlament, ki bo vreden zaupanja svojih volivcev in bo narodu zgled strpnega in zrelega dialoga med različnimi nazorskimi skupinami. Zgled torej, kako poiskati skupne rešitve temeljnih vprašanj slovenske družbe.
Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
