Piše: C. R.
Ameriški predsednik Donald Trump načrtuje, da bodo ZDA ohranile večjo vojaško prisotnost na zahodni polobli za boj proti migracijam, drogam in vzponu nasprotnikov v regiji, je razvidno iz njegove nove strategije nacionalne varnosti. Namiguje tudi, da je Evropa v civilizacijskem zatonu, Bližnjemu vzhodu in Afriki pa namenja malo pozornosti.
Strategija na 33 straneh, ki jo je včeraj objavila Bela hiša, velja za redko uradno razlago Trumpovega pogleda na zunanjo politiko. Takšne strategije, ki jih ameriški predsedniki običajno objavijo enkrat v mandatu, po poročanju spletnega medija Politico lahko pomagajo oblikovati način, kako ameriška vlada dodeljuje proračunska sredstva in določa politične prioritete.
Dokument po navedbah Politica nenavadno veliko pozornosti posveča zahodni polobli, predvsem v luči zaščite ZDA. Navaja, da je varnost meja primarni element nacionalne varnosti in posredno omenja prizadevanja Kitajske, da bi pridobila oporo v Ameriki. “ZDA morajo na zahodni polobli prevladati, kar je pogoj za našo varnost in blaginjo, pogoj, ki nam omogoča, da se v tej regiji samozavestno uveljavljamo, kadar in kjer je to potrebno,” navaja dokument.
Strategija opisuje takšne načrte kot del “Trumpovega dodatka” k Monrojevi doktrini iz 1823, po kateri ZDA ne bodo dopuščale zlonamernega tujega vmešavanja v svojo poloblo.
Trump je v strategiji najbolj oster do ameriških zaveznic v Evropi. Posredno kritizira levičarska prizadevanja za omejevanje »skrajno desnih« strank v Evropi in takšna dejanja označuje za politično cenzuro. Nakazuje tudi, da bodo migracije temeljito spremenile evropsko identiteto do te mere, da bi to lahko škodovalo zavezništvu z ZDA. Priznava pa gospodarske in druge prednosti Evrope ter to, kako je partnerstvo Amerike z večino celine pomagalo ZDA.
Po drugi strani v dokumentu ni veliko kritik Rusije. Strategija sicer poudarja, da je v temeljnem interesu ZDA, da se pogajajo za hitro prenehanje sovražnosti v Ukrajini in da se zmanjša tveganje za rusko konfrontacijo z drugimi državami v Evropi.
Administracija tudi napoveduje ponovno uravnoteženje gospodarskih odnosov s Kitajsko, pri čemer bo prednost dala vzajemnosti in pravičnosti, da bi obnovila gospodarsko neodvisnost ZDA.
Strategija še navaja, da želijo ZDA preprečiti vojno v indopacifiški regiji. To je namig na naraščajoče napetosti v regiji, tudi med Kitajsko in zavezniki ZDA, kot sta Japonska in Filipini. Napoveduje tudi ohranitev politike glede Tajvana.
Dokument tudi zavrača ambicije mnogih manjših držav. “Premoč večjih, bogatejših in močnejših držav je večna resnica mednarodnih odnosov,” navaja strategija. Omenja tudi, da konflikt ostaja najbolj problematična dinamika na Bližnjem vzhodu, vendar je danes ta problem manjši, kot je bil. Najmanj pozornosti med vsemi celinami pa namenja Afriki.
Strategija tudi poudarja, da bi morale ZDA imeti visoke standarde za posredovanje zunaj svojih meja, a tudi, da želijo “preprečiti pojav dominantnih nasprotnikov”.
Veliko prostora posveča hvali Trumpa. Opisuje ga kot predsednika miru in ga pohvali, da “uporablja nekonvencionalno diplomacijo”.
V prvem Trumpovem mandatu se je nacionalna varnostna strategija v veliki meri osredotočala na konkurenco ZDA z Rusijo in Kitajsko. Nacionalna varnostna strategija je prvi v vrsti pomembnih dokumentov Trumpove administracije o obrambni in zunanji politiki. Med njimi je tudi nacionalna obrambna strategija, pri kateri je po navedbah Politica pričakovati podobno osnovno usmeritev.
Še nekaj pomembnih ameriških ugotovitev glede Evrope
Nova ameriška strategija nacionalne varnosti ne preoblikuje Evrope kot partnerice v stabilnosti, temveč kot celino v civilizacijskem zatonu. To se ujema z mojim osnovnim scenarijem civilizacijskega tekmovanja med velikimi silami v 21. stoletju, vendar pa evropski zaton v naslednjih 10–15 letih opredeljujem kot sistemski in strukturni, ne pa civilizacijski.
The new US National Security Strategy recasts Europe not as a partner in stability but as a continent in civilizational decline. This fits with my base scenario of the civilizational competition between great powers in the 21st Century, however I define Europe’s decline in the…
— Velina Tchakarova (@vtchakarova) December 5, 2025
Washington zahteva, da Evropa obrne migracijske trende, obnovi suverene nacionalne države, opusti prekoračitev regulativnih omejitev in prevzame polno odgovornost za svojo obrambo. Poziva tudi k končanju širitve Nata, pogajanjem o hitrem koncu vojne v Ukrajini, obnovi strateške stabilnosti z Rusijo, da bi se izognili neposrednemu spopadu med Natom in Rusijo, ter uskladitvi evropske trgovinske politike z Ameriko proti Kitajski.
Hkrati strategija vztraja, da mora Evropa odpreti svoje trge za ameriško blago in tehnologijo, hkrati pa okrepiti srednjo in vzhodno Evropo kot prednostni partnerici Washingtona. To se ujema z mojim osnovnim scenarijem nove železne zavese 2.0 vzdolž vzhodnega boka Nata.
Poleg tega se Združene države Amerike pozicionirajo kot evropska kulturna in politična korektivna sila, ki odkrito podpira domoljubna gibanja in suverenistične stranke, da bi preoblikovale smer celine.
To je najasnejša artikulacija ameriške namere: Evropa, ki je kulturno evropska, strateško avtonomna od Bruslja, vojaško samozadostna, ekonomsko ugodna za Združene države in geopolitično podrejena washingtonski hierarhiji interesov v nastajajočem svetovnem redu druge hladne vojne.
Moj okvir druge hladne vojne (Amerika proti Zmajevemu medvedu) predpostavlja razdvojen globalni sistem, ki ga opredeljuje sistemska konkurenca med liberalno-suverenim taborom pod vodstvom ZDA in kitajsko-rusko osjo, ki institucionalizira vzporedni svetovni red. Srednje sile krmarijo po konkurenčnih sferah geopolitične in geoekonomske gravitacije.
Nova ameriška strategija se na več načinov ujema s tem okvirom: Evropa ni več enakopraven pol, temveč podrejeni bok v ameriškem sistemu; glavni cilj Washingtona je sprostiti vire za indo-pacifiško soočenje s Kitajsko; strategija želi diplomatsko nevtralizirati rusko fronto, da bi se izognila soočenju na dveh frontah. Na splošno strategija potrjuje mojo krovno tezo: Evropa ni več težišče v globalni geopolitiki; Gre bolj za varovalni pas in igrišče, ki ga je treba stabilizirati, da se bodo ZDA lahko učinkoviteje soočile s Kitajsko in operacijo DragonBear.
Kot smo napovedali. Vrag je vzel šalo.
Kdor doslej ni slišal budnice, jo bo tokrat težko preslišal. https://t.co/bHG1Fb1vTu
— Janez Janša (@JJansaSDS) December 5, 2025
EU in Nemčija zavračata Trumpove kritike Evrope
Evropska komisija je včeraj zavrnila kritike na račun Evrope, ki jih je ameriški predsednik Donald Trump vključil v svojo novo strategijo nacionalne varnosti, same strategije pa podrobneje v Bruslju niso želeli komentirati. Nemški zunanji minister Johann Wadephul je medtem v odzivu zatrdil, da Nemčija ne potrebuje nasvetov glede svobode izražanja.
Trump je bil v svoji strategiji na 33 straneh, ki jo je danes objavila Bela hiša, oster do ameriških zaveznic v Evropi. “Med večjimi izzivi, s katerimi se sooča Evropa, so dejavnosti EU in drugih nadnacionalnih organov, ki ogrožajo politično svobodo in suverenost, migracijska politika, ki spreminja celino in povzroča spore, omejevanje svobode govora in zatiranje politične opozicije, upad rodnosti ter izguba nacionalne identitete,” je zapisal.
Tiskovna predstavnica Evropske komisije Paula Pinho je danes zavrnila trditve glede spodkopavanja politične svobode in suverenosti, škodljive migracijske politike in omejevanja svobode govora. Celotno strategijo sicer pri komisiji po njenih besedah še preučujejo, tako da je še ne morejo komentirati.
Nemški zunanji minister Wadephul je medtem danes dejal, da njegova država ne potrebuje tovrstnih zunanjih nasvetov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
“Menim, da vprašanja svobode izražanja ali organizacije naših svobodnih družb ne sodijo v strategijo ZDA, vsaj kar zadeva Nemčijo. Menimo, da bomo v prihodnosti lahko o teh zadevah razpravljali in se o njih pogovarjali povsem sami,” je povedal Wadephul.
Ob tem je poudaril, da Nemčija vidi ZDA kot svojega najpomembnejšega zaveznika v zvezi Nato, ki pa se osredotoča le na vprašanja varnostne politike.
Trump je v svoji strategiji med drugim izpostavil, da bodo ZDA ohranile večjo vojaško prisotnost na zahodni polobli za boj proti migracijam, drogam in vzponu nasprotnikov v regiji. Namignil je tudi, da je Evropa v civilizacijskem zatonu, Bližnjemu vzhodu in Afriki pa namenil malo pozornosti. Dokument tudi zavrača ambicije mnogih manjših držav.
Takšne strategije, ki jih ameriški predsedniki običajno objavijo enkrat v mandatu, po poročanju medija Politico lahko pomagajo oblikovati način, kako ameriška vlada dodeljuje proračunska sredstva in določa politične prioritete.
No, za konec naj mi samo še dodamo, da so žal številne kritike sedanje ameriške administracije do progresivne, levičarske politike EU upravičene, da pa pri njenem odnosu do Rusije, saj štejejo žal, samo geostrateški in ekonomski interesi.
