8.1 C
Ljubljana
ponedeljek, 8 decembra, 2025

V novi Demokraciji preberite: PROTI levičarski kulturi smrti, nasprotujejo ji tudi zdravniki; Negativne izkušnje z evtanazijo po svetu; Kako Tamara Vonta zlorablja položaj; Intervjuja: Janez Koprivec in Janez Dolinar

Piše: G. B. 

Izšla je nova številka revije Demokracija! V njej objavljamo, kako usodna bo odločitev na nedeljskem referendumu, kjer bo odločal vsak glas. Vsak glas PROTI pa bo hkrati tudi glas proti Golobovi vladi, ki v naši državo prinaša moralni razkroj, skorumpiranost in pehanje v smrt. Glasujmo torej PROTI. Pred referendumom o evtanaziji je stroka praktično enotna: gre za napad na etiko in človečnost. Zakonu nasprotujejo zdravniki in zdravstveni delavci, zato bi bilo prav, da bi jim prisluhnili. Razvpita poslanka Svobode Tamara Vonta se je znašla v hudem konfliktu interesov, saj kot predsednica preiskovalne komisije nagaja opozicijskim medijem, hkrati pa nastopa proti njim kot zasebna tožnica. Predstavljamo številne izkušnje z evtanazijo in zastrupljanjem bolnikov v državah, ki so to že uzakonile. Posledice pa so milo rečeno katastrofalne. Predsednik Združenja slovenskih katoliških zdravnikov Janez Dolinar pa je v intervjuju za Demokracijo pojasnil, zakaj urejena paliativna oskrba pomeni, da si nihče ne želi asistiranega samomora. Z Demokracijo boste vedeli več. 

Čeprav se je o možnosti legalizacije »samomora s pomočjo« govorilo že v času prejšnjih (levih) vlad od LDS dalje, pa si dosedanje stranke tranzicijske levice niso upale prestopiti Rubikona na tem področju – res pa je, da so poskušale z različnimi spremembami družinske zakonodaje doseči vse mogoče: poroke LGBT s posvojitvijo otrok, že leta 2001 pa umetno oplojevanje samskih žensk. Seveda so referendumi to preprečili, kar pa je bolj slaba tolažba, kajti eno leto po referendumu je prepoved sprejemanja zakona z enako ali podobno vsebino odpravljena. Spomnimo se, kaj je v zvezi s tem v času Cerarjeve vlade izrekla (pravzaprav zapisala) tedanja poslanka SMC Jasna Murgel: »Vmes menjamo ustavne sodnike.« Marsikdo se je na to napoved spomnil ravno ob razkritem škandalu ob srečanju Věre Jourove in Mateja Accetta in očitno se bo to nadaljevalo, saj po izvolitvi ideološko trdnega dvojca Nina Betetto-Primož Gorkič sledi imenovanje še treh ustavnih sodnikov, o katerih bo glasovala sedanja koalicija. In kot kaže, popuščanja tudi v tem primeru ne bo. Kar pomeni, da so se prav z Golobovo vlado dejansko uresničili najbolj črni scenariji retrotranzicije, saj se je Slovenija začela povsem odkrito obračati v preteklost. To se kaže tudi v politični kulturi v parlamentu –ta še nikoli ni bila tako nizka kot zdaj, vsaj če sodimo po vedenju koalicijskih poslancev, zlasti pa poslank, ki simbolizirajo vzpon skrajnega feminizma, ali kakor bi dejal psihoanalitik Roman Vodeb, »faličnih žensk«. In očitno smo Slovenci sedaj dovolj »kuhani kot žabe«, da lahko levica svojo agendo radikalizira.

Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!

V Demokraciji še preberite:

Zdravniške organizacije soglasno proti morilskemu zakonu

Predstavniki zdravniških organizacij in zdravnikov so prejšnjo sredo na novinarski konferenci jasno izrazili nasprotovanje zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Omenjenemu zakonu tako nasprotujejo predstavniki Slovenske medicinske akademije, Komisije RS za medicinsko etiko, Slovenskega zdravniškega društva, Zdravniške zbornice Slovenije in Katedre za medicinsko etiko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani ter več organizacij, povezanih s paliativno oskrbo. Po njihovem mnenju zakon odpira vrata zlorabam, ogroža etiko zdravniškega poklica in zavaja javnost z videzom sočutja, medtem ko bi dejansko lahko poglobil stiske bolnikov in njihovih svojcev. Sodelujoči na novinarski konferenci so še ocenili, da večina zdravnikov pri izvajanju zakona ne bo želela sodelovati.

Tamara Vonta bi neodvisni medij preganjala kot del oblasti in zasebna tožnica

Poslanka Tamara Vonta (Gibanje Svoboda) je v sporu z družbo Nova obzorja, izdajateljico tednika Demokracija, v zasebnem sodnem postopku, hkrati pa kot predsednica vodi parlamentarno komisijo, ki preiskuje prav to družbo. Gre za stanje, ki je po mnenju pravnih strokovnjakov in družbe Nova obzorja šolski primer konflikta interesov. Kot takšna bi Vontova morala odstopila z mesta predsednice preiskovalne komisije, saj naj bi njeno nadaljnje vodenje pomenilo kršitev Ustave Republike Slovenije – predvsem načel pravne države, delitve oblasti in pravice do nepristranskega odločanja – ter zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ki zahteva, da je uradno delovanje brez navzkrižja interesov in videza pristranosti.

Tribune: dr. Dimitrij Rupel, Janez Remškar in Iryna Seydkhanova

Nekdanji zunanji minister komentira nedavni intervju z Milanom Kučanom in Danilom Türkom v eni od slovenskih tabloidnih revij, predsednik Zbora za republiko in znani zdravnik o evtanaziji, ki je sramota za Slovenijo, ukrajinska novinarka pa o ugrabljenih ukrajinskih otrocih, ki so končali v Rusiji.

Intervjuji: Janez Dolinar, Janez Koprivec, Tina Bregant, Peter Bršek in Tamara Petrun

“Slovenija je pred prelomnico, ko so bomo odločili, ali bomo šli po zgodovinsko dokazano zgrešeni poti ali pa bomo dokazali, da nam je res mar za naše domače, sosede in prijatelje,” poudarja Janez Dolinar, predsednik Združenja slovenskih katoliških zdravnikov.  V intervjujih so spregovorili še Tamara Petrun, vršilka dolžnosti predstojnice Oddelka za onkologijo UKC Maribor, ki izpostavlja osebno izkustvo, da se pri delu z neozdravljivo bolnimi srečuje z vprašanji življenja in ne smrti, zdravnik družinske medicine Janez Koprivec, ki v svoji ambulanti dela s štirimi mladimi zdravniki in nobeden od teh zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ne podpira, Tina Bregant, zdravnica ter predsednica SLS, ter Peter Bršek, predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije.

Spolzki bregovi zakonodaje o evtanaziji v tujini

Leta 2018 se je na Nizozemskem 29-letna Aurelia Brouwers, ki je bila telesno zdrava, a je trpela za duševnimi motnjami, kot so kronična depresija, mejna osebnostna motnja in psihoza, odločila za evtanazijo. Tako je država na njeno željo usmrtila fizično zdravo osebo, primer pa je posebej sporen, saj se pojavljajo vprašanja, ali je oseba s duševnimi stiskami zmožna trezne presoje. Za evtanazijo se je na Nizozemskem leta 2024 odločila tudi prav tako 29-letna Zoraya ter Beek, ki je imela podobne duševne stiske, sicer pa je bila telesno zdrava; trpela je za tesnobo in kronično depresijo. Evtanazija ji je bila odobrena na podlagi duševnega trpljenja. Še en sporni primer na Nizozemskem, ki ga velja omeniti, je bila evtanazija 74-letne ženske z napredno demenco leta 2016. Tako je bila oseba z Alzheimerjevo boleznijo, ki ni bila zmožna ustrezne presoje, usmrčena, ker je v preteklosti podpisala izjavo, da se želi evtanazirati, ko pride v dom za starejše. No, v času usmrtitve kljub temu ni bila sposobna jasno izraziti želje za smrt.

Ura sodnega dne kaže devetdeset sekund do polnoči

V preteklih nekaj mesecih se je v več svetovnih medijih (tudi v slovenskih) pojavilo vprašanje morebitnega jedrskega spopada v bližnji prihodnosti. Po ocenah mednarodnih organizacij, ki se ukvarjajo s to tematiko, je tveganje jedrske vojne v bližnji prihodnosti, se pravi v prihodnjih petih letih, v primerjavi z obdobjem po hladni vojni povečano. Vzrok za to so geopolitična žarišča, spodkopavanje nadzora nad jedrskim orožjem in tehnološke motnje. Čeprav stroka ne napoveduje skorajšnje izmenjave v polnem obsegu, se je verjetnost omejene uporabe jedrskega orožja, ki bi se lahko nenadzorovano stopnjevala, povečala zaradi nenehnih konfliktov v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, poleg tega pa tudi zaradi povečanega obsega modernizacije jedrskega orožja s strani velikih sil. Organizacije, kot sta Stockholmski mednarodni inštitut za mirovne raziskave (SIPRI) in Bilten atomskih znanstvenikov, to opisujejo kot najbolj negotovo jedrsko okolje od osemdesetih let prejšnjega stoletja. Simbolična »Ura sodnega dne« (Doomsday Clock) je zaradi tega postavljena na rekordno nizkih 89 sekund do polnoči, kar signalizira ekstremno tveganje za globalno katastrofo.

V novi Demokraciji lahko preberete številne analitične kolumne naših urednikov, novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Jože Biščak, Gašper Blažič, Nina Žoher, Petra Janša, Stane Granda, Matevž Tomšič in France Cukjati. 

Tednik Demokracija – pravica vedeti več!

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine