Pišeta: Álvaro Peñas in Marzena Kożyczkowska
Francisco Santos Calderón je bil podpredsednik Kolumbije med letoma 2002 in 2010, od leta 2018 do 2020 pa je bil kolumbijski veleposlanik v Združenih državah Amerike.
Kot novinar in aktivist, ki se je boril proti organiziranemu kriminalu, je izstopal s svojo zavezanostjo obrambi človekovih pravic ter boju proti ugrabitvam in korupciji. Sam je bil žrtev ugrabitve s strani kartela Medellín in gverilcev FARC (Revolucionarne oborožene sile Kolumbije). Vodil je nevladno organizacijo Fundación País Libre in vodil nacionalne pohode proti ugrabitvam in za mir.
Zdi se, da Kolumbija z atentatom na Miguela Uribeja podoživlja najtežja leta političnega nasilja. Kdo je odgovoren za to situacijo?
Nedvomno ena oseba nosi politično odgovornost za umor Miguela Uribeja: predsednik Gustavo Petro. Petro ga je nenehno izpostavljal na družbenih omrežjih, ga stigmatiziral in hujskal proti tistim, ki so sledili njegovi liniji. Absolutna odgovornost je na njem. In verjamem, da je Miguelova smrt le prva; bojim se, da jih bo še več. Danes podoživljamo preteklost, devetdeseta leta. Ko sem delal pri časopisu El Tiempo, je bil poskus atentata na Luisa Carlosa Galána. Pozneje sta bila umorjena še dva predsedniška kandidata. Takrat so mene ugrabili skupaj z Miguelovo materjo … in jo ubili. To so bile volitve, ki jih je zaznamovalo nasilje in vpliv mafije. Zdaj smo priča podobnemu scenariju. Vemo, kdo so storilci Miguelovega umora, vendar še vedno ne vemo, kdo je dal ukaz. Eden od vpletenih je bil ubit v Venezueli in verjamem, da so tisti, ki so stali za atentatom, tam, vključno z venezuelsko diktaturo Nicolása Madura, pa tudi mreže za preprodajo drog. Upam, da bo nekega dne pravica lahko povezala vse te niti in obsodila vse odgovorne.
Kako izgleda volilna panorama po Uribejevi smrti?
Obstaja zelo pomembno osnovno vprašanje: trgovina z drogami bo na teh volitvah igrala veliko večjo vlogo kot kadar koli prej v zgodovini. Ne vemo, na kateri strani je sedanji predsednik. In bojim se, da bo prišlo do še več smrti. Poleg tega bodo narkomafja in sedanja vlada vložili ogromne vsote denarja, da bi kupili milijone glasov. Imeli bomo volitve, kjer bo vlada delovala kot mafijska entiteta, pripravljena uporabiti vso državno moč, da bi zmagala in preprečila transparentne volitve. Tekmovanje ne bo več s prepiri ali razpravo, temveč z denarjem.
V enem od svojih tvitov poudarjate, da Petro in njegov notranji minister Armano Benedetti vzpostavljata stroj za goljufije.
Da. Benedetti je to brez zadržkov povedal: »Kaj bodo rekli, ko bomo na posvetovanju dobili sedem milijonov glasov?« To ni priljubljenost, ampak državni denar, kupovanje glasov in mobilizirane mafije. Mafija bo v tem posvetovanju igrala osrednjo vlogo: preprodajalci drog, disidenti FARC in ELN. To so storili leta 2022 in to bodo ponovili leta 2026.
In opozicija? Vidimo ogromno število kandidatov.
Mnogi od njih bi morali odložiti svoj ego. Potrebujemo domoljubno fronto, da bi rešili Kolumbijo samo z enim kandidatom. To si vsi želimo. Volilna panorama po Uribejevi smrti je zelo težka: veliko je zaskrbljenosti in splošnega občutka negotovosti. Novi kandidat bo Miguel Uribe starejši, ki se mora zdaj soočiti s tragedijo izgube sina in tudi z umorom žene Diane Turbay leta 1991. Najbolj me skrbi, da morda sploh ne bomo imeli volitev. Zelo verjetno se mi zdi, da želi Petro ostati na oblasti in da na koncu volitev ne bo.
Nekdanji predsednik Álvaro Uribe je bil obsojen na 12 let zapora zaradi domnevnih kaznivih dejanj procesne goljufije in podkupovanja v kazenskih postopkih, kar je sprožilo veliko polemik. Končno je bil 21. oktobra oproščen. Ali lahko v Kolumbiji še vedno govorimo o resnični delitvi oblasti?
Primer nekdanjega predsednika Álvara Uribeja je dokaz, kako si lahko justicija nadane krinko zakonitosti, vendar deluje z jasno politično funkcijo. Kar smo doživeli, ni bil sodni postopek, temveč politično preganjanje. Ta primer poudarja nujno potrebo po temeljiti reformi kolumbijskega pravosodnega sistema. Jasno je, da ima predsednik Petro zaveznike v pravosodnem aparatu, kot sta sodnik Heredia in nekdanji tožilec Montealegre, ki sta imela neposreden vpliv na primer proti Uribeju. Kjerkoli drugje na svetu bi bil Uribe že od začetka oproščen, toda v Kolumbiji je bil podvržen sistematični kampanji blatenja. Resnica je, da se soočamo z globoko koruptivno mrežo, pravo mafijo, utrjeno na oblasti, s takimi osebnostmi, kot je Armando Benedetti. Ti ljudje, ki bi se očitno morali soočiti s pravico, so še vedno na prostosti. Po drugi strani pa so bili tisti, ki niso storili nobenega kaznivega dejanja, obsojeni. Zato sem vesel, da je višje sodišče kljub plazu samovoljnih in izkrivljenih odločitev ravnalo v skladu z zakonom.
Več TUKAJ.
