Piše: G. B.
V novi Demokraciji objavljamo obširno reportažo o tem, kako Golobova vlada nosi neposredno odgovornost za smrt človeka v Novem mestu. Niso ga ubili Romi, pač pa nedelujoča pravna država. Po tragičnem dogodku v Novem mestu premier Robert Golob rešuje svojo kožo. Vendar je edina rešitev, da odide vlada v celoti. In to takoj. Vrstijo se pozivi k odstopu ustavnega sodnika Mateja Accetta, a vse kaže, da bo skušala vladajoča večina že v naslednjem krogu spraviti še več levičarjev na Ustavno sodišče. Razkrivamo tudi ozadje škandalozne zaposlitve levičarskega propagandista Blaža Zgage na Finančni upravi Republike Slovenije, s čimer bo imel dostop do podatkov vseh davkoplačevalcev. V intervjuju za Demokracije je ekonomist dr. Matjaž Novak komentiral najnovejše gospodarske napovedi za Slovenijo, medtem ko je aktualne politične razmere komentiral Andrej Kosi, ki svari pred ponovitvijo mandata sedanje vlade. Z Demokracijo boste vedeli več!
Dolenjska ima dovolj! Pred lokalom v središču Novega mesta, kjer se zbirajo mladi, je v soboto ponoči prišlo do tragedije. Skupina je napadla očeta, ki je prišel v lokal po sina. Ta ga je poklical, ker so mu grozili Romi. Očetovsko skrb je oče plačal z življenjem. Umrl je 48-letni Aleš Šutar, oče dveh otrok in v Novem mestu zelo priljubljen. Ubili naj bi ga bili s hladnim orožjem, česar pa Golobovi javnosti ne razkrijejo. O tem poročajo v tujini. Po pričevanju očividcev je sin poklical očeta, ker se ni počutil varno zaradi Romov, ki so ga nadlegovali. Oče je poskušal pomiriti strasti, obkolili so ga, trije so bili pred njim, dva za njim, brutalno so ga pretepli, eden od udarcev je bil usoden. Eden od pričevalcev je povedal, da je rešilec potreboval veliko časa, da je prišel, varnostniki naj bi samo gledali, storilci pa so bili ves večer v lokalu. Že prej so pretepli nekoga in je posredovala policija. Prišli so nazaj in se vedli, kot da se ni nič zgodilo.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V novi Demokraciji še preberite:
Golob rešuje svojo kožo, žrtvoval je dva ministra, sam pa ne odstopi
Kot je znano, je bil politični rezultat tragičnega dogodka v Novem mestu takojšen odstop dveh ministrov: notranjega ministra Boštjana Poklukarja in pravosodne ministrice Andreje Katič. Povedano drugače: oba ministra sta samo ponudila odstop, Golob pa je bil to menda prisiljen sprejeti, da je lahko rešil svojo kožo. Javnosti je celo dopovedoval, da sam ne namerava odstopiti, saj bi s tem pokazal, da beži od problemov. No, res tehtna argumentacija. Namesto da bi po odstopu oba ministra takoj spokala s funkcij, pa bosta menda oba še opravljala svoji funkciji, dokler Golob ne najde njunih naslednikov. Spomnimo: podobno je bilo z Milanom Brglezom, ki je prav tako že v začetku poletja kot državni sekretar na ministrstvu za pravosodje »na pol« odstopil, a je seveda odlašal s svojim odhodom vse do začetka letošnjega oktobra. Povedano drugače: Golob je žrtvoval dva kmeta na šahovnici, da bi začasno odložil svoj poraz in nepovraten politični konec.
Škandalozno zaposlovanje na FURS – primer Zgaga
V zadnjih dneh je v slovenskem medijskem in družbenem prostoru izbruhnila polemika zaradi zaposlitve novinarja in nekdanjega funkcionarja stranke Socialni demokrati (SD) Blaža Zgage v Finančni upravi Republike Slovenije (FURS) na delovnem mestu, kjer bi pričakovali visoko strokovnost. Zgaga, ki je bil kandidat stranke Socialni demokrati (SD) za poslanca, je dobil delovno mesto v sektorju za preiskave, kjer ima dostop do občutljivih davčnih in finančnih podatkov davkoplačevalcev. Kritiki to označujejo kot škandalozno in politično motivirano kadrovsko odločitev, ki ogroža neodvisnost institucije. Odzivi so zelo negativni.
Pozivi k odstopu ustavnega sodnika Mateja Accetta
V SDS so po razkritju dokumentacije obiska nekdanje komisarke Vĕre Jourove v Sloveniji marca 2023 prepričani, da ta dokazuje politični vpliv na odločitev ustavnega sodišča o zakonu o RTV Slovenija. V Bruslju pa se sprenevedajo, da je šlo le za interne opomnike. Poslanka SDS Alenka Jeraj je prejšnji torek na novinarski konferenci dejala, da so se že ob obisku nekdanje podpredsednice Evropske komisije (EK) Vĕre Jourove pojavili pomisleki o primernosti srečanja s tedanjim predsednikom ustavnega sodišča Matejem Accettom, saj so takrat ustavni sodniki odločali o noveli zakona o Radioteleviziji Slovenija. »Nekateri pravniki, politologi so takrat njeno ravnanje označili za neprimerno, evropski poslanec Milan Zver (EPP/SDS) pa je takrat od komisarke zahteval pojasnila o naravi pogovorov, o namenu obiska, saj se je pojavila bojazen, da bi lahko šlo za poseg v notranje zadeve in vplivanje na odločitve ustavnega sodišča,« je dejala Jerajeva.
Intervjuja: dr. Matjaž Novak in Andrej Kosi
»Z vidika razvoja Slovenije bi bilo bolje in boljše, če se vrnemo k tistemu, kar smo v preteklosti že preskusili, to je, da Slovenijo gradimo in ne reformiramo,” je v intervjuju za Demokracijo dejal dr. Matjaž Novak, ekonomist, ki je komentiral tudi mednarodne gospodarske napovedi za Slovenijo. Poslanec Andrej Kosi pa je komentiral aktualne politične razmere, glede bližajočega se referenduma je povedal: “Sam sem nasprotnik zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, saj s tem nekako legaliziramo pomoč pri samomoru, ki pa je kaznivo dejanje. Temu nasprotuje tudi zdravniška stroka, vendar aktualna oblast namesto boljšega življenja, ustrezne dolgotrajne oskrbe, namesto boljše zdravniške oskrbe, namesto boljše paliativne oskrbe ponuja smrt.”
Zahteve prevoznikov vladi − zadnje opozorilo pred protesti
Kot je na zboru, ki sta ga organizirala Sekcija za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) in Združenje za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), dejal predsednik sekcije pri OZS Peter Pišek, so opredelili 40 težav, od katerih bi jih bilo treba 18 takoj rešiti. Opozoril je, da država od prevoznikov terja zeleni prehod, ki je ključen za trajnosti razvoj, a so okolju prijaznejše tehnologije za sektor prevozništva ta čas finančno in tehnično težko dostopne. Nujna je priprava strategije prehodnega obdobja in uvedba finančnih spodbud za nakup okolju prijaznih vozil. Med ključnimi področji je izpostavil tudi digitalizacijo, ki bi lahko zmanjšala administrativne obremenitve in povečala varnost v cestnem prometu. A je napredek pri tem počasen, ker ni enotne strategije, zlasti ne za manjša podjetja, je dejal.
Erasmus+ postaja orodje za uvažanje Afričanov in Arabcev v EU
Bruseljska liberalna politika odprtih mej dobiva nove razsežnosti. Evropska komisija je namreč napovedala, da bo glavni program EU za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport Erasmus+ razširila na Severno Afriko in Bližnji vzhod. Gre za območje, s katerega prihajajo najbolj problematični migranti, ki bodo sedaj lahko v okviru tega programa in na račun evropskega davkoplačevalskega denarja pogosteje hodili tudi študirat v Evropo. Bruseljska politika tako odpira novo poglavje pri stopnjevanju globalizacije, demografske zamenjave in mešanja narodov. Namesto upoštevanja volje ljudstva, ki se kaže tudi v vse večji priljubljenosti konservativnih strank, neizvoljena Evropska komisija tako sprejema odločitve na škodo avtohtonega prebivalstva in namenja sredstva za tuje države, narode in celine. Po podatkih Visokega komisariata Združenih narodov za begunce je čez Sredozemlje do 19. oktobra letos prišlo že 124.218 nezakonitih migrantov, lani pa 199.400. Čeprav za letos še niso objavljeni podatki o spolu, je iz prejšnjega leta razviden ponavljajoči se trend; lani je bilo med temi »begunci« kar 67,9 odstotka moških, 22,4 odstotka otrok in samo 9,8 odstotka žensk.
V novi številki Demokracije objavljamo številne analitične in pronicljive kolumne naših urednikov, novinarjev ter zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Jože Biščak, Vida Kocjan, Marjeta Bogataj, Matevž Tomšič, Stane Granda, Štefan Šumah, Vinko Gorenak in Andreja Valič Zver.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
