Piše: Andrej Sekulović
V ameriškem konservativnem besednjaku obstaja izraz »Virtue signaling«, ki bi ga lahko prevedli kot »signaliziranje kreposti«. Nanaša se predvsem na liberalce, ki radi izkazujejo svojo dobroto, kreposti in moralno globino, s tem da denimo po družbenih omrežjih objavljajo slike v podporo ilegalcem, istospolnikom in drugim stvorom, ki so visoko na hierarhični lestvici prebujenosti.
Skratka, izkazujejo svojo »podporo«, ne da bi dejansko karkoli podpirali, kvečjemu se udeležijo kakšnega klovnovskega shoda, kjer mahajo z mavričnimi zastavicami ali napisi »Begunci, dobrodošli«. No, obstaja pa še en pojav, ki je značilen za nevladnike in za slovensko vlado, ki bi mu lahko rekli »prijaznost na tuj račun«. Nevladniki na primer rešujejo migrante na morju in jih pripeljejo v Evropo. Migranti končajo v azilnih domovih, okoli katerih kmalu postane za dekleta nevarno sprehajati se zvečer, medtem ko stopnja kriminala narašča. Enako velja za soseske ali manjša evropska mesteca, kamor naseljujejo tujce ali gradijo azilne centre. Še boljši primer: Slovenska vlada dobrodušno pošilja davkoplačevalski denar v Gazo in ga namenja za migrante. Velja omeniti tudi državne ustanove in ministrstva, ki znova iz naših žepov financirajo različne dekadentne istospolne in transspolne organizacije ter gibanja.
Gre torej za prijaznost na tuj – po navadi naš − račun. Slovenska vlada si nabira moralne točke pred mednarodno liberalno javnostjo – gre seveda za sprevrženo in lažno moralo –, medtem ko moramo mi živeti v izprijeni družbi, ki je rezultat njihove dvolične »prijaznosti«. Res pa je, da Slovenci nismo pri tem edini, temveč smo na isti ladji z drugimi evropskimi narodi, ki jih vodijo liberalci. Zato je skrajni čas, da kapitana vržemo v morje, preden postanemo tujci na lastni celini.
