Piše: G. B.
Izšla je nova Demokracíja v prenovljeni podobi! V njej ugotavljamo, da se predsedniku Gibanja Svoboda in vlade Robertu Golobu zmerjanje s fašizmom vrača kot bumerang. Objavljamo nova pretresljiva pričevanja o ukradenih otrocih v času prejšnjega totalitarnega režima. Objavljamo intervjuje z Gregorjem Bezenškom, pravnico Barbaro Zobec in poslancem Radom Gladekom. Z Demokracijo boste vedeli več!
Po famozni poroki in misiji »prvega para« na Brezjah se je v soboto, 20. septembra, v Kopru »zgodil« še kongres Gibanja Svoboda, ki je pravzaprav le potrdil to, kar je že odločila globoka država, da Robert Golob ostane na čelu stranke kot adut za volilno tekmo. Kot je znano, je Roberta Goloba kot edinega kandidata podprlo 326 navzočih članov stranke, pet jih je bilo proti. A ta kongres, ki je bil še eden v vrsti piarovskih dogodkov za ustvarjanje navidezne resničnosti s »cesarjevimi novimi oblačili« − in v posmeh vsemu, kar ima zveze z demokracijo, pospremili pa so ga s pesmijo »Bella Ciao« − je minil v senci dogodkov vsega tega, kar se je zgodilo pred njim. Dan pred kongresom je namreč državnozborska komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti zavrnila sklepe glede financiranja zdravljenja otrok in mladostnikov z redkimi boleznimi. Opozicijski poslanci so zagovarjali ustanovitev posebnega finančnega sklada, koalicijski pa so se izgovarjali, da mehanizmi že obstajajo, a se ne uporabljajo v zadostni meri. Povedano drugače: po Golobovem »svaljkanju« na Brezjah zaradi otrok z rakom so njegovi poslanci demolirali zdravljenje otrok z redkimi boleznimi. Ogorčenje je veliko, predvsem v Društvu Viljem Julijan, ki je le malo pred tem napovedalo protestni shod pred državnim zborom ravno zaradi ignorance oblasti.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V Demokraciji še preberite:
Golobovo hinavsko obljubljanje predvolilnih bombončkov
Pri obljubljanju predvolilnih bombončkov gre za metaforo za populistične, kratkoročne koristi, ki so po mnenju kritikov hinavski, ker se financirajo na račun gospodarstva, dolgoročne stabilnosti ali drugih prioritet, ne pa iz resničnih strukturnih reform. Glavni primer je predlog uvedbe obvezne, neobdavčene božičnice (oziroma t. i. 14. plače), ki ga je vlada napovedala 17. septembra in obravnavala 19. septembra 2025. To sicer ni osamljen primer – Golobova vlada je podobno ravnala že prej. Marca 2025 je tako na primer obljubljala razbremenitve davkov za zaposlene. Namesto tega smo bili priča povečanju davkov, med drugim davka na plače za dolgotrajno oskrbo, ki ga prisilno plačujemo od 1. julija 2025, storitve za to pa niso na voljo.
Intervjuja: Barbara Zobec in Rado Gladek
»Slovenija je pod to vlado alarmantno nazadovala. Ne samo v pogledu demokracije in v spoštovanju vladavine prava, tudi ekonomsko, mednarodno in predvsem v zagotavljanju javnih servisov. Nadzorne institucije, ki zagotavljajo delovanja zavor in ravnotežij in ki so eden od temeljev vladavine prava, so praktično razmontirane, če katera še deluje, kot na primer Fiskalni svet, pa so povsem marginalizirane in s strani efektivnih oblastnikov prezrte. Sistem, ki je izgubil samokorekcijske mehanizme, je kot organizem, ki mu je odpovedal imunski sistem. Zato se bo sedanja vladavina vase zagledanih avtoritarcev slej ko prej sesula sama vase,« je v intervjuju za Demokracijo povedala pravnica in sodnica Barbara Zobec.
Poslanec Rado Gladek pa je v intervjuju komentiral tudi delo parlamentarne preiskovalne komisije o Gen-I: »Komisija je praktično mrtva. V Slovenski demokratski stranki smo takoj opozorili na navzkrižje interesov in zahtevali izločitev predsednika komisije Tomaža Laha ter drugih članov, ki jih je mogoče posredno povezovati s podjetjem Gen-I. A koalicija je naš predlog gladko zavrnila – in to pove vse o tem, kako zelo ščitijo Roberta Goloba.«
Dileme in pomisleki ob ustanovitvi orožarskega holdinga
Ustanovitev orožarskega holdinga prek SDH je zagotovo pomemben trenutek in način delovanja slovenske obrambne industrije v prihodnosti. Holding bo namreč – posredno ali neposredno – vlagal, odločal in razdeljeval proračunska sredstva posameznim obrambnim projektom, s tem pa tudi zasebnim podjetjem. Ideja o orožarskem holdingu, podjetju Dovos, kot so ga poimenovali, je na zelniku nekaterih zrasla že leta 2023, odločitev je Golobova vlada sprejela letos. Ves čas se poleg tega podjetja pojavlja eno ime. To je Damir Črnčec, zaupnik nekdanjega predsednika vlade in poznejšega ministra za obrambo Marjana Šarca, nato tesen zaupnik Roberta Goloba in zdajšnji akter v družbi SDH, ki jo vodi Jankovićev Žiga Debeljak. Delili bodo milijarde evrov.
SDS predstavila rešitve za mlade na področju stanovanjske politike
Slovenska demokratska stranka je pripravila sveženj ukrepov, ki bodo mladim olajšali pot do lastnega doma. Poslanec Andrej Poglajen je pri predstavitvi ukrepov med drugim poudaril: »Naš cilj je jasen: lasten dom mora postati dosegljiv, ne pa sanje, ki jih lahko uresničijo le redki. Mladi morajo imeti prihodnost doma, ne v tujini. V SDS ponujamo konkretne rešitve, ne praznih številk.« Slovenija se sooča z eno največjih kriz na področju stanovanjske politike. Mladi, družine in starejši so vsak dan ujeti v začaran krog previsokih cen in prepočasne graditve. Vladajoča koalicija (Gibanje Svoboda, SD in Levica) je sicer pred volitvami obljubljala 30 tisoč državnih najemnih stanovanj, a od teh obljub danes, tri leta in pol pozneje, ni ostalo nič. Realnost so namreč prazne politične parole.
Novi pretresljivi pričevanji o ukradenih otrocih
Po trditvah različnih skupin in organizacij je v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja na območju nekdanje Jugoslavije potekala trgovina z dojenčki, pri čemer naj bi bilo prodanih več kot 20 tisoč novorojenčkov. Kot smo že pisali, se zelo organizirano in odločno s tem ukvarjata dve srbski društvi, kjer so že obravnavali več deset primerov, povezanih s Slovenijo. O domnevnih krajah dojenčkov so prvič javno govorili na Komisiji DZ za peticije in človekove pravice, in sicer 18. maja 2023. Tam je pobudnica razprave Simona Šeremet Kalanj, ki pomaga materam, ki sumijo, da njihovi novorojenčki niso umrli, pač pa so bili ukradeni, govorila o grozljivih domnevah. »Vsem je skupno to, da jim je bilo v porodnišnici rečeno, da je dojenček umrl, saj ste še mlade, boste še rodile. Nobena od mamic ni videla trupla dojenčka niti ne vedo, kje je otrok pokopan. Tisti, ki želijo nekako ustaviti to zadevo, so nam seveda rekli, da je to bila takrat praksa, ampak ne bo držalo. Veste, otrok, ki je rojen z dvema kilogramoma ali s tremi, ni patološki odpadek. In seveda ga tako niso nikoli obravnavali,« je takrat dejala medicinska sestra, zastopnica mater, danes pa tudi predsednica društva Izgubljeni otroci Slovenije Simona Šeremet Kalanj.
Zakaj je tako pomembno, da Zahod vlada svetu
Svet je v zadnjem času zaradi napredka tehnologije postal globalna vas. Časi, ko so na različnih točkah sveta vladale posamezne, med seboj zelo različne civilizacije, ki so jih ločevala obširna slabo naseljena in zaostala območja, so minili. Komentatorji z leve se veselijo, da svet predvsem z vzponom Kitajske, a tudi nekaterih držav islamske civilizacije postaja multipolaren, ker v skladu z njihovo zgrešeno logiko multikulturalizma mislijo, da bo to v svet na koncu vneslo več strpnosti in pestrosti. Toda v resnici je multipolarnost najslabši mogoč scenarij. Lahko pride do dolgotrajne hladne ali celo vroče vojne med posameznimi poli, npr. med ZDA in Kitajsko na eni strani oz. med Rusijo in EU oz. Zahodom na drugi. Lahko pride do prevlade nekega nezahodnega pola, denimo Kitajske, ali pa bo Zahod spet okrepil svojo dominacijo. V vsakem primeru je oz. bo multipolarnost samo prehodnega značaja in je v bistvu drugi izraz za mednarodno nestabilnost, ker v globalni vasi ne moreta biti dolgo dva vladarja, kaj šele več vladarjev.
V novi številki Demokracije lahko preberete številne analitične kolumne, ki jih pišejo naši uredniki, novinarji ter zunanji sodelavci. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Jože Biščak, Gašper Blažič, Tanja Brkić, Miran Černec, Matevž Tomšič, Miro Petek, Andrej Aplenc, Keith Miles in Borut Korun.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
