Piše: Franc Bešter, Zg. Besnica
O tem sem že nekajkrat pisal, a odločil sem se spet oglasiti, napisati spet par besed o tej tematiki, ne le, ker se začenja novo šolsko leto, to čutim kot dolžnost iz več razlogov: kot bivši pedagog z nekaj izkušenj s tega področja, a še bolj, ker gledam in poslušam zavajanja, pesek v oči javnosti, kar se dogaja prek medijev. Spodbudila me je tudi sedaj zelo pereča problematika šole, zelo huda kadrovska kriza.
Na TV je bilo npr. rečeno, da manjka ok. 500 učiteljev. Zavajanje! Manjka jih več tisoč, najbolj verjetno ok. 7000! Ob tem se postavlja vprašanje, zakaj takšno sprevračanje dejstev, temelječih na številkah. Zakaj ljudje bežijo iz tega poklica in vanj ne prihajajo novi? Ker so razmere v šolah nevzdržne, problematika tega poklica težka, a izmikamo se jedru problema: zavoženosti vzgoje v družini, zavoženosti šolskega sistema. Družina je odločilna, a tu se temeljna napaka naredi s permisivnostjo, crkljanjem, razvajanjem – posledica dejstva, da se otroci staršem preveč smilijo, da bi jih vzgajali trše ali jih celo tepli (a ravno to bi jih usposobilo za življenje!). To so težki problemi, ki pa se jim vztrajno izmikamo, jih pometamo pod preprogo, o tem se namerno bolj malo govori.
Kje so vzroki takšne zavožene vzgoje, zaradi katere smo danes že tako daleč, da so otroci staršem povsem neposlušni in da tepejo: starše, stare starše, učitelje? Temeljni vzrok, da se jim smilijo, vidim v razmerah, ki jih je ustvarila moderna, v negativnih učinkih znanosti in tehnike na naravo in družbo, to sta npr. izgubi smisla (življenja, trpljenja) in etičnih temeljev. In kriza okolja, zaradi katere je prihodnost zelo negotova. Sicer je pa znano, da otrok (v najstništvu) ne vzgajajo niti starši niti učitelji, ampak nek ozek krog vrstnikov. Ne, močno jih vzgajajo tudi mali ekrani, na katerih visijo po osem ur na dan. In ve se, kakšne vsebine jih držijo priklenjene na telefone. Ob tem pomislimo, da so mladi, njihovi možgani plastični in se vanje vse in za vse življenje močno vtisne, da so vzgojeni v duhu vse-dovoljenosti, v družbi, kjer se greh ne priznava več, da so šibke volje in jih zapovrh v puberteti še zagrabijo hormoni… . Na internetu pa izvira reka pokvarjenosti, tu se dogaja propaganda za svobodno spolnost, v tem vidim obliko specialne vojne, nek najnovejši totalitarizem. Cilj je uničevanje duš, ljudi naj zasužnjujejo strasti. Ne morem se znebiti občutka, da so zadaj globalisti, katerih cilj je uničiti tradicionalno družino in odpraviti krščanstvo.
Jasno je, da vse to ne more dobro vplivati na njihov učni uspeh, in zdaj so uporabo telefonov med poukom končno prepovedali, a to problem lahko samo malo omili, še zdaleč pa ga ukrep ne bo odpravil. Seveda je problematika sedanje šole zelo kompleksna in mnogoplastna, sem je npr. treba dodati še problem neurejenih in razbitih družin, zmešano družbo, njeno hudo moralno krizo, odtujenost, zmaterializiranost ljudi… . Vse to je tudi vzrok za rastoče nasilje po šolah, pred katerim smo tudi dolgo mižali. V nekem kratkem članku je seveda nekaj osnovnih problemov mogoče le bežno nakazati. Za konec bi rad opozoril na to, da se v medijih stanje v šolah redno prikazuje zelo idealizirano, daleč od resničnega, poraznega stanja. Postavlja se vprašanje, s kakšnim namenom.
Mislim, da poznam odgovor. Če bi se kot družba iskreno in dosledno soočili s kruto realnostjo sodobne šole, bi to zahtevalo tudi njeno radikalno preobrazbo, kar pa ni v interesu omrežij, ki obvladujejo tudi šolski družbeni podsistem. Šola je namreč tudi področje boja za Oblast, morda ključno področje. Permisivna vzgoja in permisiven šolski sistem proizvajata osebke šibke volje, brez veliko znanja, nesposobne misliti s svojo glavo. Iz osnovne šole prihajajo bodoči volivci! Država potrebuje bebčke, ki jih bo mogoče zmanipulirati.
