Piše: G. B.
Marsikdo se bo spomnil, koliko groženj je bil doslej že deležen predsednik SDS Janez Janša, tudi v vlogi predsednika vlade. A nikoli se ni zgodilo nič. V primeru Roberta Goloba je stvar drugačna. Bistveno drugačna.
Marsikdo je tudi opazil, da ajdovski podjetnik Aleš Štrancar nikoli ni zapisal, da je treba Roberta Goloba ubiti. Tako kot so nekateri že vzklikali in celo pisali za Janeza Janšo. Vseeno pa v kabinetu predsednika vlade zapis omenjenega podjetnika, ki je premierja Roberta Goloba posredno primerjal z diktatorjem Benitom Mussolinijem, razumejo, pazite, kot poziv k likvidaciji. Zapisal je namreč: “Antislovenec, ki je uzakonil krajo davkoplačevalskega denarja in laž pretvoril v vrlino. Podobnega so, ko je Italijo uničil, z njegovo konkubino leta 1945 v Milanu na bencinskem servisu obesili z glavo navzdol.”
Za pregon se mora odločiti Golob sam
Kako problematičen je ta zapis, presodite sami. Policija celo meni, da bi v tem primeru, kjer gre med drugim za žaljive zapise, lahko obstajali elementi kaznivih dejanj, so zapisali za STA. Naši viri blizu policije celo namigujejo, da bi ga lahko že v kratkem aretirali. A če se bo to zgodilo, bi to lahko sprožilo velik revolt v družbi. Tudi demonstracije. No, pobudo za aretacijo mora dati kar sam premier, saj se takšne zapise ne preganja po uradni dolžnosti. Vsaj zaenkrat ne.
Policija je na vprašanje STA, ali preverja obstoj sumov groženj oziroma drugega kaznivega dejanja v zvezi z zapisom, odgovorila, da so pri pregledu objave ugotovili, da “bi v tem primeru, kjer gre za nespodobne, nesprejemljive oz. žaljive ali neprimerne zapise in objave, lahko obstajali elementi kaznivih dejanj, ki so zajeta v 18. poglavju kazenskega zakonika ter varujejo čast in dobro ime”. Najpogosteje gre za kazniva dejanja razžalitve, obrekovanja ali žaljive obdolžitve, ki pa, skladno s 168. členom zakonika, niso uradno pregonljiva kazniva dejanja in se obravnavajo na zasebno tožbo oškodovanca, so pojasnili.
Zasebna tožba pomeni, da je oškodovanec tisti, ki se odloči, ali bo začel s postopkom zoper storilca, torej vložil tožbo, predlagal dokaze in aktivno sodeloval na obravnavah. Če bi se oškodovanec počutil ogroženega, je za pregon potreben njegov predlog. Dodali so, da je pri kaznivem dejanju grožnje bistveno, da dikcija “kdor komu, zato, da bi ga ustrahoval ali vznemiril, resno zagrozi, da bo napadel njegovo življenje ali telo ali prostost ali uničil njegovo premoženje velike vrednosti, ali da bo ta dejanja storil zoper njegovo bližnjo osebo” pomeni, da mora biti grožnja resna in objektivno zmožna.
Na vprašanja, ki se nanašajo na konkretne ali določljive fizične osebe, zaradi varstva osebnih podatkov ne morejo odgovoriti, so dodali. Če bodo zaznali kaznivo dejanje, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, bodo ukrepali v skladu z zakonskimi pooblastili. “Predsednik vlade je zgrožen in osebno prizadet nad zapisom, v katerem se njemu in njegovi partnerki grozi z javnim linčem, in to z besedami, ki jih ni mogoče razumeti drugače kot pozivanje k likvidaciji,” so za medije zapisali v kabinetu predsednika vlade. Menijo, da lahko takšen zapis “resno ogrozi varnost predsednika vlade in njegovih bližnjih”. Dodali so, da je “še toliko bolj zaskrbljujoče, da takšne izjave prihajajo od nekoga, ki se v slovenski družbi predstavlja kot ugleden gospodarstvenik in je hkrati lastnik slovenskih medijev, ki bi morali biti zgled odgovornega, spoštljivega in verodostojnega javnega komuniciranja”.
Zapis sta na omrežju X ostro obsodila poslanka Gibanja Svoboda Tamara Vonta in generalni sekretar stranke Matej Grah. Oglasil se je tudi samostojni poslanec Dejan Kaloh, ki je zapis prav tako obsodil. Minister za finance Klemen Boštjančič pa je na omrežju Linkedin opozoril, da gre pri zapisu Štrancarja, sicer podjetnika s političnimi ambicijami in povezavami, za “odkrito spodbujanje nasilja”. Spomnil je, da so nekateri najbolj črni dogodki zgodovine bili posledica tovrstnih pozivov k obračunu z drugače mislečimi, predvsem pa tega, da se družba na to ni odzvala, ampak je pozive relativizirala in normalizirala.
No, vse skupaj pa je eno veliko sprenevedanje, ki kaže na to, da se vladajoča Svoboda boji lastne sence in predvsem reakcij ljudi, ki so siti zavožene države in ne vedo več, kaj bi storili.
Hočejo doseči uničenje podjetnika
Dokaz, kako nekateri dojemajo svobodo govora in odnos do oblasti, pa je tudi odziv sežanskega zavoda Mednarodna mreža antifašistov. „Kot beremo, je naročnik omenjenih vsebin ajdovski podjetnik Aleš Štrancar, ki očitno nima denarnih težav z nakupi tednika in spletnega medija ter ovir pri oglaševanju. Morda bi mu vsebine s fašistično vsebino koristile, preden se odloči za primerjavo fašističnega diktatorja Benita Mussolinija z demokratično izvoljenim predsednikom vlade Robertom Golobom. Omenjeni zapis in žalitev najostreje obsojamo in pričakujemo, da se bodo pristojni organi odzvali drugače, kot največje oglaševalske agencije, ki so pri odločanju, komu odobriti oglaševanje, nedosledne, diskriminatorne in javno neodgovorne,“ so zapisali v sporočilu za javnost. Povedano drugače, omenjeni zavod zahteva javni linč in uničenje podjetnika. V imenu zavoda sicer nastopa Jadranka Šturm Kocjan, članica SD, ki je bila en mandat tudi poslanka v DZ (1992-1996), večinoma pa je kasneje delala v diplomaciji.
Zanimivo je sicer, da se je omenjeni zavod pritožil, da so v Ljubljani, za razliko od Trsta in Gorice, naleteli na ovire in zavrnitev oglaševalskih vsebin o zgodovinskih dejstvih fašističnega režima od njegovega vzpona leta 1920 do kapitulacije leta 1943. Vendar ob tem ne omenjajo političnega vpliva ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki je, mimogrede, šef vlade in Svobode iz ozadja.
