Piše: Bogdan Sajovic
Slovenska vlada vse bolj fanatično podpira Hamas. Tovornjake s humanitarno pomočjo plenijo pripadniki Hamasove milice. Lakota kot orožje za boj priti lastnemu prebivalstvu. Hutiji v Jemnu krivi za lakoto in epidemijo kolere. Prek 100 mrtvih zaradi humanitarne krize v Jemnu.
Glede izraelsko- palestinskega spopada je v zadnjih mesecih Golobova vlada šla »va banque«, kot pravijo v igralnicah. Vse svoje žetone je stavila na eno barvo in ta je palestinska, bolje rečeno hamasovska.
Golobova vlada podpira islamske teroriste
Problem je v tem, da je Hamas dokazano in mednarodno razglašena teroristična organizacija, ki terorizira celo lastno ljudstvo. To pa ne moti slovenske vlade, da Hamasa ne bi vse bolj fanatično in brez pridrćkov podpirala. Še celo Arabska liga je pred dnevi soglasno (!) obsodila hamasovski teroristični napad 7. oktobra 2023, pa to ne spremeni trmastega prohamasovstva Goloba in njegove ekipe. Napovedujejo gospodarske sankcije in celo popolno prekinitev odnosov z Izraelom, čeprav arabske države v regiji, denimo Egipt, prav v tem času sklepajo nove gospodarske sporazume z judovsko državo. Zdi se, da so slovensko zunanjo politiko (in še kaj drugega) prevzeli obsedenci, ki prihajajo na dan z vse bolj neracionalnimi idejami. Celo s to, da bi edina slovenska vojaška ladja šla v prebijanje izraelske blokade na morju pred Gazo. Na srečo je ruski »lavor«, ki ga je nabavil nekdanji obrambni minister Karl Erjavec, več v remontu kot na vodi in tudi na splošno obstaja dvom, ali bi mu uspelo pripluti kaj dlje kot do Suska, sicer bi se dejansko lahko znašli v neposrednem spopadu z Izraelom.
Kot da se vračamo v nekdanje čase neuvrščene zunanje politike. Samo vprašaje časa je, kdaj bodo tudi v šolah, tako kot smo to doživljali v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, spet uvedli »prostovoljno-obvezne« nabirke za nakup »telovadnih copatkov za palestinske otroke« in pisanje pisem »palestinskemu prijatelju« po navodilih učiteljev.
Precej let kasneje mi je upokojeni občinski funkcionar pri pivu zaupal, da so pisma iz osnovnih šol, ki so jih v vrečah dostavljali v občinske urade, v istih večah odvažali naprej v mlin papirnice. Kar pa zadeva denar »za telovadne copatke«, pa ni vedel povedati, kje je končal.
Lakota kot orožje proti lastnemu ljudstvu
Tako kot ne vemo natančno, kje konča denar, ki ga Golobova vlada tako širokosrčno pošilja Hamasu kljub naraščajoči revščini v Sloveniji. No, na grobo pa dosedanje izkušnje kažejo, da je od silnih milijard, ki so se tekom desetletij zlile v obliki mednarodne humanitarne pomoči v Gazo, lep del končal v nakupu orožja za Hamas, precej pa v žepih Hamasovih voditeljev, ki »osvobodilno vojno« vodijo iz razkošnih rezidenc in hotelov v Perzijskem zalivu. Kar pa zadeva pomoč v hrani, pa jo večinoma pograbi Hamas in jo uporabi kot orožje proti svojim lastnim ljudem. Če si pokoren Hamasu, dobiš nekaj hrane, če nisi, jo močno preplačaš na črnem trgu, če pa nimaš denarja, pač stradaš.
Propalestinski fanatiki te navedbe sicer zanikajo, a prav v teh dneh je poročilo OZN potrdilo zgornjo trditev, saj so Združeni narodi uradno priznali, da je bilo 88 odstotkov tovornjakov s pomočjo, ki so jih od sredine maja pripeljali v Gazo, izropanih ali »preusmerjenih« s strani Hamasa.
Urad Združenih narodov za projektne storitve je objavil podatke, ki kažejo, da so ZN od vnovičnega začetka dostav humanitarne pomoči v Gazo 19. maja do 5. avgusta po vstopu v Gazo prevzeli skupno 2604 tovornjakov s pomočjo. Od teh jih 2309 ni doseglo predvidenih ciljev znotraj enklave.
Po navedbah organizacije je bila to posledica tega, da so tovornjake »med tranzitom v Gazi oboroženci prevzeli na silo«. To predstavlja 88 odstotkov vseh tovornjakov.
V zadnjih mesecih so bili odstotki še višji. Po podatkih UNOPS so junija poslali 1155 tovornjakov s hrano, od tega sojih 1048, se pravi 90,7 odstotka, prestregli, še preden so dosegli cilje. Julija se je številka povečala na 94 odstotkov, saj je bilo odposlanih 1161 tovornjakov s humanitarno pomočjo, prestreženih pa 1093.
Drugi podatki Združenih narodov tudi navajajo, da so pri tovornjakih, ki so le nekako prišli na cilj, oboroženi hamasovci streljali na lačne prebivalce Gaze in jim tako preprečili, da bi prišli do hrane. Tovor humanitarne pomoči so nato prevzele »uradne osebe palestinske vlade«, se pravi hamasovci. Ti tako lakoto uporabljajo kot orožje proti svojemu lastnemu ljudstvu, poleg tega pa še kot orodje politične propagande in sredstvo, s katerim nabirajo denar za svoje politične cilje.
Lakota in kolera v Jemnu
Tudi tesni politični in bojni zavezniki Hamasa, hutiji v Jemnu, so krivci za eno hujših humanitarnih kriz današnjega časa. Ker pa je temu namenjene veliko manj medijske pozornosti, saj obstaja glede krize v Jemnu veliko manj »humanitarcev«, ki se pasejo na finančni pomoči, in veliko manj politikantov, ki podpihujejo strasti, poteka jemenska kriza skoraj neopazno.
Kljub tej manjši opaznosti pa je humanitarna kriza v Jemnu ena najhujših na svetu. Poganjajo jo desetletje trajajoči oboroženi konflikti, gospodarska nestabilnost in pomanjkanje mednarodne pozornosti. Od začetka vojne leta 2014, ko so se spopadi med hutijskimi uporniki, ki jih podpira Iran, in koalicijo pod vodstvom Savdske Arabije zaostrili, je več kot 24 milijonov ljudi – približno 80 odstotkov prebivalstva – odvisnih od humanitarne pomoči. Med njimi je 12 milijonov otrok, od katerih dva milijona mlajših od pet let trpi za akutno podhranjenostjo, milijon nosečnic in doječih žensk pa je prav tako prizadetih.
Poleg tega je infrastruktura močno poškodovana: le polovica zdravstvenih ustanov deluje, a pogosto brez osnovne opreme, zdravil ali osebja. Epidemije, kot je kolera, ki je od leta 2017 prizadela poltretji milijon ljudi, še slabšajo razmere. Dostop do čiste vode je omejen za 16 milijonov ljudi, kar povečuje tveganje za bolezni.
Natančni podatki o smrtnih žrtvah zaradi lakote v Jemnu so težko dosegljivi, saj so pogosto podcenjeni zaradi omejenega poročanja in uničene infrastrukture. Po podatkih Združenih narodov je do decembra 2020 vojna v Jemnu povzročila približno 130.000 smrti zaradi posrednih vzrokov, kot so pomanjkanje hrane, zdravstvenih storitev in infrastrukture. Leta 2018 je organizacija Save the Children ocenila, da je v treh letih zaradi lakote umrlo približno 85.000 otrok, mlajših od pet let. Leta 2017 je bilo ocenjeno, da je zaradi lakote umrlo več kot 50.000 otrok. Za novejše podatke (2025) ni natančnih številk, vendar poročila navajajo, da je 17,6 milijona ljudi prizadetih zaradi prehranske negotovosti, od tega 5 milijonov zaradi akutne prehranske negotovosti, kar kaže na nadaljevanje visoke stopnje tveganja za smrt zaradi lakote.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je Jemen od začetka izbruha kolere leta 2016 do novembra 2021 beležil več kot 2,5 milijona domnevnih primerov kolere in več kot 4.000 smrti. V letu 2024 je bilo do 1. decembra prijavljenih 249.900 domnevnih primerov in 861 povezanih smrti. Od 17. februarja do 24. februarja 2025 je bilo prijavljenih dodatnih 296 primerov in ena smrt. Skupno število smrti zaradi kolere od leta 2016 do začetka leta 2025 je torej ocenjeno na približno 4.862, pri čemer so otroci, zlasti mlajši od pet let, predstavljali znaten delež žrtev.
Slovenska pravičniška in humanitarna vlada si tudi glede krivde hutijev za sto tisoče smrti v Jemnu prav tako zakriva oči, kot si jih v primeru Hamasa. Res pa je, da v nasprotju s Hamasom Golobova vlada hutijev ne slavi in jim ne pošilja denarja. Vsaj za zdaj!
