5.1 C
Ljubljana
petek, 5 decembra, 2025

Grenke posledice Golobove “zdravstvene reforme”: Napadi na zaposlene v slovenskih bolnišnicah naraščajo

Piše: Vida Kocjan

Nasilje nad zaposlenimi v slovenskih zdravstvenih ustanovah se  povečuje. Najbolj skrb zbujajoči podatki prihajajo iz dveh največjih zdravstvenih domov (Ljubljana in Maribor), kjer so v letu 2024 skupaj obravnavali 272 nasilnih dogodkov. Povečanje v primerjavi z letom prej je bilo kar 94-odstotno.

Naraščanje nasilja nad zdravstvenimi delavci zaznavajo tudi v bolnišnicah. V petih so lani skupaj zabeležili 746 nasilnih dogodkov. Pogosta so tudi posredovanja policije. V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana je policija lani posredovala v 91 primerih, v Splošni bolnišnici (SB) Celje v 11, v SB Novo mesto v 10 in v SB Jesenice v dveh primerih. V nekaterih zdravstvenih ustanovah pa so že v prvi polovici leta 2025 presegli lanske številke.

Obljubljenih vladnih rešitev ni

Na skrb zbujajočo rast nasilja nad zdravstvenimi delavci so že lani opozorili v Zdravniški zbornici Slovenije. V sodelovanju z Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije in Lekarniško zbornico so v državni zbor vložili predlog spremembe Kazenskega zakonika.  Z njim so želeli uvesti posebno kaznivo dejanje napada na zdravstvenega delavca pri opravljanju njegovega dela. Vendar pa poslanci vladajoče koalicije (Gibanje Svoboda, SD in Levica) pobude niso sprejeli. Na ministrstvu za pravosodje, ki ga vodi Andreja Katič (SD), so zatrjevali, da so začeli pripravljati predlog obsežnejših sprememb in dopolnitev Kazenskega zakonika. Napovedali so tudi, da bodo v tem okviru preučili možnost splošnejše opredelitve novega kaznivega dejanja ali dopolnitve katerega od obstoječih, tako da bi bile vključene vse poklicne skupine oziroma službe, pri katerih lahko zaradi narave dela, zlasti ob neposrednih stikih z ljudmi, prihaja do tovrstnih napadov. Od te napovedi ministrice Katičeve je minilo že deset mesecev, nasilnih incidentov v zdravstvu pa je vsak dan več. »Takšno stanje je nevzdržno, zdravstveni delavci potrebujejo učinkovito zaščito zdaj, ne nekoč v prihodnosti,« pa zdaj opozarjajo v Zdravniški zbornici Slovenije.

Skrb zbujajoča statistika

Da bi prikazali razsežnost problematike, je zbornica v zdravstvenih ustanovah po Sloveniji pridobila podatke o nasilnih dogodkih za leta 2023, 2024 in 2025. Statistika je zaskrbljiva. Leta 2023 so v petih največjih bolnišnicah (UKC Ljubljana, UKC Maribor, SB Celje, SB Novo mesto in SB Jesenice) skupaj obravnavali 704 nasilne dogodke, od tega je bilo 94 primerov neposrednih fizičnih napadov. V dveh največjih zdravstvenih domovih (ZD Ljubljana in ZD Maribor) pa so v letu 2023 skupaj zabeležili 140 nasilnih dogodkov. Kljub že tako visokim številkam je bilo v letu 2024 nasilnih dogodkov v zdravstvu še več. Najbolj skrb zbujajoči podatki pa prihajajo iz dveh največjih zdravstvenih domov v Ljubljani in Mariboru, kjer so v letu 2024 skupaj obravnavali kar 272 nasilnih dogodkov.

Zdravniška zbornica Slovenije: »Odločevalci bi se morali bolj zavedati dragocenosti zdravstvenega kadra«

Zdravniška zbornica Slovenije: »Gre za trend, ki resno ogroža varno in kakovostno izvajanje zdravstvenih storitev. Prav zaradi naraščanja fizičnega in verbalnega nasilja nad zdravstvenimi delavci smo lani v Zdravniški zbornici Slovenije skupaj z Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije in Lekarniško zbornico v državni zbor vložili predlog spremembe Kazenskega zakonika, s katerim smo želeli vzpostaviti posebno kaznivo dejanje napada na zdravstvenega delavca med opravljanjem njegovega dela. Žalosti nas, da ta pobuda med poslanci ni bila sprejeta. Odločevalci bi se morali bolj zavedati dragocenosti zdravstvenega kadra in ga zaščititi tako pravno kot tudi načelno v svojih javnih nastopih.«

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine