Piše: G. B.
V novi številki revije Demokracija pišemo o vplivnem Kučanovem omrežju, ki še danes obvladuje našo državo skupaj s svojim levičarskim podmladkom. Razkrivamo, kako Golobova vlada zapravlja naš davkoplačevalski denar in kako izvaja histerijo proti Izraelu ter podpira resnične krivce za humanitarno krizo v Gazi. Spominjamo se komunističnih zločinov nad otroki in ženskami. Objavljamo intervjuja z ekonomistom prof. dr. Mojmirjem Mrakom in popularno ukrajinsko pevko Katerina Jurčuk – Yokodo. Z Demokracijo boste vedeli več!
Prvega avgusta letos je v visoki starosti – imel je skoraj 99 let – namreč umrl Zdenko Roter, dolgoletni Kučanov svetovalec. Formalno je to vlogo opravljal do konca drugega Kučanovega predsedniškega mandata leta 2002, takrat se mu je Kučan tudi oddolžil z državnim odlikovanjem. Naveza z Roterjem je seveda ostala zelo aktivna, saj je v knjigi »Padle maske« razkril, kako so denimo našli Danila Türka kot »pravega« kandidata za predsednika Slovenije. Roter je bil leta 2004 tudi soustanovitelj Foruma 21 ter član njegovega programskega odbora, ki mu je načeloval Roterjev akademski kolega Niko Toš, sicer pionir na področju raziskovanja javnega mnenja (še v času liberalno-komunistične vlade Staneta Kavčiča). Kot je avtorju teh vrstic pred leti povedal sedaj že pokojni sociolog, v svinčenih sedemdesetih letih lustrirani profesor (in v zadnjih letih tudi kolumnist Demokracije) Janez Jerovšek, je bil Roter tedaj prav tako kandidat za izključitev iz zbora profesorjev, vendar je komunistično lustracijo očitno dobro preživel, tako kot je čistko znotraj partije preživel Kučan.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V novi Demokraciji še preberite:
Boljševiški pogrom slovenske vladajoče levice proti Izraelu se nadaljuje
Nedavno sta namreč tako veleposlaništvo Izraela na Dunaju (Avstrijo sicer ločeno pokriva veleposlanik David Roet) kot konzulat v Ljubljani dobila urgentno varnostno opozorilo glede varnosti izraelskih državljanov v Sloveniji, kar je bila zelo verjetno posledica začetka medijske gonje proti državljanu Izraela, ki je bil na dopustu v Posočju. Paradržavni portal Siol.net pa je ob tem začel v manirah skrajne stranke Levica namigovati, da gre za vojnega zločinca, ki je prelival kri v Gazi. Torej brez dokazov in kar povprek, verjetno zato, ker je zaposlen v izraelski vojski. Je bil namen takšnega poročanja morda zlorabiti policijo za še en diplomatski škandal?
Intervjuja: prof. dr. Mojmir Mrak in Katarina Jurčuk-Yokodo
»Slovenija je v solidni makroekonomski kondiciji, smo konkurenčni na področju infrastrukture in kadrov, imamo pa resne probleme s poslovnim okoljem. To se žal odraža tudi v primerih, ko posamezna podjetja selijo pomembne poslovne funkcije v tujino,« je v intervjuju za Demokracijo med drugim poudaril ekonomist prof. dr. Mojmir Mrak, ki je prepričan, da Slovenija nujno potrebuje nov strateški dokument, novo strategijo razvoja.
Ukrajinska pevka Katarina Jurčuk-Yokodo pa je spregovorila o svoji izkušnji s Slovenijo, pri čemer je komentirala tudi sedanjo vojno: »Rada bi se še enkrat iskreno zahvalila Sloveniji za podporo Ukrajini. Zavedam se, da se običajni ljudje težko znajdejo v poplavi informacij, kjer se Ukrajino včasih skuša prikazati skoraj kot krivko za ruski napad. Zdi se, da bi bilo dovolj, če bi se »preprosto dogovorili«. Težko je kriviti običajne ljudi za to zmoto – saj je še sam predsednik Združenih držav Amerike še nedavno živel v tej iluziji. Na žalost preprostih rešitev ni. Edina država, ki lahko resnično ustavi to vojno, je Rusija – in ta tega ne želi.«
Laži in koalicijsko razmetavanje denarja, dolgotrajna oskrba jih ne zanima
Minister Simon Maljevac s svojimi lažmi meče pesek v oči ljudem, ki bodo v prihodnje potrebovali storitve dolgotrajne oskrbe. Resnično dogajanje je daleč od pričakovanj in obljub tako ministrstva kot koalicije pod vodstvom Roberta Goloba. Slednja je uzakonila nov davek za dolgotrajno oskrbo, katerega namen je samo polnjenje državnega proračuna, da denar lahko razmetavajo za druge stvari, tudi za nevladnike in nezakonite migrante. Vladajoča koalicija (Gibanje Svoboda, SD in Levica) je uvedla nov prispevek za dolgotrajno oskrbo, plačevati pa ga morajo vsi zaposleni, upokojenci, kmetje in samostojni podjetniki obvezno od 1. julija 2025. Področje spada pod pristojnost novoustanovljenega ministrstva za solidarno prihodnost, ki ga vodi nekdanji levičarski politični aktivist Simon Maljevac, tudi ustanovitelj Inštituta 8. marec. Na ministrstvu je več kot sto zaposlenih, ki pa jim vse do danes ni uspelo vzpostaviti delovanja sistema.
Komunistično nasilje nad otroki in ženskami (2. del)
»Takoj za teharskim koncentracijskim taboriščem je bilo glede ravnanja z ženskami in otroki najbolj okrutno koncentracijsko taborišče Strnišče pri Ptuju,« piše dr. Milko Mikola v knjigi »Neoprostljivo: Komunistični zločini nad ženskami in otroki na Slovenskem«. V drugem delu prispevka nadaljujemo z ugotovitvami dr. Mikole o nasilju nad ženskami in otroki v komunističnih koncentracijskih taboriščih na Slovenskem, ki se je začelo med vojno 1941–1945 in se nadaljevalo še prva povojna leta. To po besedah dr. Mikole predstavlja eno najbolj tragičnih poglavij celotne slovenske zgodovine. Kot smo že pisali, so po doslej ugotovljenih podatkih Inštituta za novejšo zgodovino pripadniki komunističnih vojaških formacij med vojno in po njej na Slovenskem umorili 2.314 žensk in 617 mladoletnih oseb (otrok).
Dr. Dimitrij Rupel: Od Kočevskega roga do Evropskega parlamenta – prvi del
Spravna slovesnost 8. julija 1990 je bila nenavadna in morda za slovensko politiko značilna slovesnost. Kot pravi Tine Hribar, so spravno slovesnost »etično … na podlagi pravrednot svetovnega etosa že vnaprej utemeljili filozofi«, manjkalo pa je predstavništvo parlamentarne večine, prve demokratične vlade in vladajoče koalicije Demos, ki jo je predstavljal Jože Pučnik. Med govorniki ni bilo niti Pučnika niti Bučarja, midva s Peterletom, ki sva bila podpredsednika Demosa, pa sva bila v Ameriki. Kučana so ljudje poznali kot predstavnika bivšega režima, ki je bil kriv za poboje, po drugi strani je zastopal tožnike in žrtve, ki naj bi se jim opravičeval v imenu nove države, ki ni bila njegova intimna opcija. Žrtve pa so bile mrtve ali so molčale. Natančno petintrideset let po dogodku sredi kočevskih gozdov, 8. julija 2025, je bila v Evropskem parlamentu sprejeta Resolucija o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji. Lahko bi rekli, da se je s to resolucijo sklenil ciklus slovenskih spravnih prizadevanj. Sklepni del, ki bi ga Milan Kučan nemara imenoval »tretje soglasje«, se je moral zgoditi pod streho Evropskega parlamenta in po pobudi Evropske ljudske stranke oz. aktualne opozicije, ki jo predstavlja Romana Tomc.
Golobova vlada podpira krivce za humanitarno krizo
Glede izraelsko- palestinskega spopada je v zadnjih mesecih Golobova vlada šla »va banque«, kot pravijo v igralnicah. Vse svoje žetone je stavila na eno barvo in ta je palestinska, bolje rečeno hamasovska. Problem je v tem, da je Hamas dokazano in mednarodno razglašena teroristična organizacija, ki terorizira celo lastno ljudstvo. To pa ne moti slovenske vlade, da Hamasa ne bi vse bolj fanatično in brez pridržkov podpirala. Še celo Arabska liga je pred dnevi soglasno (!) obsodila hamasovski teroristični napad 7. oktobra 2023, pa to ne spremeni trmastega prohamasovstva Goloba in njegove ekipe. Napovedujejo gospodarske sankcije in celo popolno prekinitev odnosov z Izraelom, čeprav arabske države v regiji, denimo Egipt, prav v tem času sklepajo nove gospodarske sporazume z judovsko državo. Zdi se, da so slovensko zunanjo politiko (in še kaj drugega) prevzeli obsedenci, ki prihajajo na dan z vse bolj neracionalnimi idejami. Celo s to, da bi edina slovenska vojaška ladja šla v prebijanje izraelske blokade na morju pred Gazo. Na srečo je ruski »lavor«, ki ga je nabavil nekdanji obrambni minister Karl Erjavec, več v remontu kot na vodi in tudi na splošno obstaja dvom, ali bi mu uspelo pripluti kaj dlje kot do Suska, sicer bi se dejansko lahko znašli v neposrednem spopadu z Izraelom.
V novi številki Demokracije objavljamo številne analitične kolumne, ki so jih pripravili naši uredniki, novinarji in zunanji sodelavci: Metod Berlec, Vida Kocjan, Bogdan Sajovic, Matevž Tomšič, Gašper Blažič, Igor Omerza in Jože Biščak.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
