Piše: C. R.
Dmitri N. Kozak, eden najzvestejših sodelavcev ruskega predsednika Vladimirja Putina, je po poročanju The New York Times in novinarja Antona Troianovskega izgubil večino svojih pristojnosti v Kremlju, potem ko je zasebno izjavil, da je bila invazija na Ukrajino leta 2022 strateška napaka. Po navedbah več oseb, ki so blizu Kremlju, pa tudi zahodnega diplomata in ameriškega uradnika, je Kozak Putinu še pred začetkom vojne odsvetoval vojaški poseg ter ga kasneje skušal prepričati v mirovna pogajanja in notranje reforme.
Kozak, danes star 66 let, je bil desetletja ključni operativec za občutljive naloge. Ko je Putin postal premier leta 1999, ga je imenoval za vodjo kabineta, pri organizaciji zimskih olimpijskih iger v Sočiju 2014 je nadzoroval priprave, po ruski priključitvi Krima leta 2014 pa je vodil integracijo slednjega v Rusijo. Pred vojno v Ukrajini je bil glavni pogajalec v odnosih z Zahodom glede Kijeva.
Decembra 2021 se je srečal z ameriškimi diplomati v poskusu, da bi preprečili izbruh vojne, a medtem ko je javno kritiziral ukrajinsko vlado, je znotraj ruskih oblasti opozarjal na nevarnost popolne invazije in hud odpor Ukrajincev. Po začetku invazije naj bi Putinu predstavil dogovor, dosežen z Ukrajino, a ga je predsednik zavrnil.
Njegovo kritično stališče je sprožilo njegov padec. Velik del njegovih pristojnosti, vključno z zadevami, povezanimi z Moldavijo in separatističnimi območji v Gruziji, je prevzel prvi namestnik šefa kabineta Sergej V. Kirijenko, ki odkrito podpira vojno in pogosto obiskuje okupirana območja Ukrajine. Kirijenko je postal tudi glavna vez med Kremljem in okupiranimi deli Ukrajine, medtem ko se z uradnimi pogajanji z ukrajinsko stranjo ukvarja Vladimir R. Medinski.
Kljub izgubi vpliva Kozak ohranja določeno bližino s Putinom, kar opazovalci razlagajo kot predsednikovo lojalnost starim sodelavcem. Poleg tega ga Putin občasno uporablja kot kanal za neuradne stike z Zahodom. Po navedbah zahodnega vira je Kozak v več zasebnih srečanjih jasno izrazil nestrinjanje z vojno in pogosto iskal argumente, ki bi lahko Putina prepričali k spremembi smeri.
Primer Kozaka, ki se je rodil v Ukrajini in služil v sovjetskih specialnih enotah, je redek primer visokega uradnika iz Putinovega notranjega kroga, ki zasebno govori proti vojni, čeprav svojih stališč javno ne izpostavlja. Njegova zgodba osvetljuje tudi naraščajoče nezadovoljstvo v delu moskovske elite zaradi predsednikove nepripravljenosti na kompromis ter vse večjega vpliva varnostnih služb.
