Piše: Franc Bešter, Zg. Besnica
Etika igra v politiki izredno pomembno vlogo. To se je pokazalo npr. pred kratkim, ko je v parlamentu šlo za zakon o rabi konoplje in še bolj, ko so potekale razprave »o prostovoljnem končanju življenja« (samomoru z asistenco).
Evtanazija: tu gre za vprašanje življenja in smrti ter za zelo kompleksno etično problematiko, o kateri je bilo že ogromno izrečenega in napisanega. Sicer je pa narod sam na posvetovalnem referendumu izglasoval to pravico – do takšnega zaključka življenja. Narod pa je ideološko (vrednotno) razdeljen, in porazdelitev politične moči v parlamentu je v veliki meri odraz te razdeljenosti – na levico in desnico.
Levica: ateizem, brezboštvo (»Boga ni!«). Toda pozor: če bi lahko pogledali v možgane in duše »ateistov«, bi zagotovo le redkokje našli dosledni, popolni ateizem. Gre za razne (ne-krščanske) oblike religioznosti (npr. za panteizem, agnosticizem, razne poganske ali azijske religije…). Prav tako ne moremo trditi, da je levica brez vsake morale. Pozna tudi neko etiko, le da se ta ne napaja iz judovsko-krščanske verske dediščine, tako kot morala tistih katoliških poslancev, ki so bili odločno proti temu zakonu, a jih je v DZ žal premalo.
Morala ateistov: »Če ni Boga, je vse dovoljeno«, je nekje zapisal Dostojevski. Ker živimo v času konca krščanske civilizacije, je ta družba zakonsko dovolila (utemeljila) tudi splav in evtanazijo. Toda ne, večina ateistov vseeno ne živi tako, kot da ne poznajo nobene morale, kot da je vse dovoljeno (nenazadnje ima vsak človek vest!). Vendar, opazimo lahko, da je ta etika bistveno drugačna. Sposobni so jo prilagajati glede na trenutne želje in potrebe: kar danes velja za »prav«, jutri morda ne bo več. Torej, pojavi se etični relativizem. In proglaša se t.i. »avtonomna moralnost« (da je namreč človek sam sposoben odločati, kaj je dobro in kaj slabo). Ni več nekih obče- in večno veljavnih načel in vrednot. In pojavijo se tudi neštevilne oblike nepoštenosti, nedoslednosti, nenačelnosti in pokvarjenosti, seveda tudi nemoralnost in grešnost. V luči vsega tega vidim tudi etično utemeljevanje sodobne slovenske levice (levih strank), kar se tiče zakona o »pomoči pri samomoru«. Gre za moralo, ki ni utemeljena v Metafizičnem in kjer se zato tudi greh ne priznava.
