Piše: I. K. (Nova24TV.si)
Osrednja državna proslava ob dnevu državnosti je bila simbolika trenutne oblasti. Aroganca, elitizem, ograjenost od običajnih ljudi. Čeprav je koronavirusna bolezen še ne daljni spomin, je bila proslava za javnost zaprta. Simbolično smo lahko na socialnem omrežju X videli nekaj fotografij, kako so uporabniki posneli politike tam daleč pred sabo, osvetljene v kičaste LED luči, medtem ko so bili sami v temi. To, da je bila osrednja proslava slovenske državnosti ograjena, pa je tudi znak, da se trenutna oblast boji svojega ljudstva.
Na Kongresnem trgu v Ljubljani je zbrane nagovorila intimna kandidatka predzadnjega vodja CK ZK – predsednica republike Nataša Pirc Musar. Začela se je s topovskimi salvami z ljubljanskega gradu in pregledom častne enote Slovenske vojske ter ešalona praporščakov in zastavonoš. Sledil je prihod najvišjih gostov po rdeči preprogi, ob predsednici republike med drugim še predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič in premierja Roberta Goloba skupaj s partnerko Tino Gaber. Elita je korakala, ljudje so jih lahko gledali od daleč. Proslava se je odvijala po principu “ni vabila, ni vstopa”. Vabila pa so bila seveda le za visoke politike in zaslužene partijske vojščake.
Prvak opozicije Janez Janša je pri tem dodal še: “Ja, sramota. In vsi obiskovalci z vabili morali čez dvojni rentgen. Leta 1991 ni bilo nobenih ograj, čeprav smo bili praktično že v vojni, vojašnice polne jugosoldateske, v zraku pa Migi. Kljub temu je bil takrat trg poln navdušenih Slovencev – in nobenega incidenta.” Zdravnik Igor Muženić je pripomnil, da včeraj vsaj od 16. ure redarji zaradi večerne zastražene proslave na Kongresnem trgu niso pustili občanom niti parkirati kolesa na Cankarjevi ulici, globoko proti Tivoliju.
Leta 2021 so jih motile ograje
Leta 2021, ko smo praznovali 30 letnico tistega usodnega dne, ko se je slovenska komunistična partija predala in bila prisiljena sodelovati s pomladniki. Vzdušje je bilo napeto. Bili smo sredi pandemije koronavirusa. Divjaški levičarski kriminalci, ki so prej večkrat pustošili po Ljubljani, so zopet grozili z nasiljem. Levi politiki so proslavo bojkotirali in hujskali od koronskih ukrepov nezadovoljno množico.
In zakaj so se pritoževali? Kljub temu da je bilo nasilje že praktično napovedano in da so veljali koronski ukrepi kot povsod po EU, so se pritoževali zaradi – ograj. V Levici so tožili, da se mora “oblast skrivati pred lastnimi prebivalci v zabarikadirani prestolnici za ograjami, ki jih straži več kot 500 policijskih specialcev”. Kljub ukrepom in kljub temu, da so se proslave udeležili tudi tuji državniki, ki jih je skrajno leva drhal na ulici neposredno ogrožala, saj so se pojavili namigi, da bodo proslavo z incidenti sabotirali, je bila proslava veliko manj zastražena, kot je bila letošnja. Incidenti takrat niso bili le grožnje – raper Zlatko je ob pomoči aktivistov iz RTV Slovenija celo vdrl v proslavni prostor z megafonom in začel vpiti, dokler ga niso premagali varnostniki. Pred proslavnim prostorom se je zunaj slišalo grozljivo žvižganje z “alternativne” proslave, ki so jo aktivno podpirali opozicijski levi politiki in mediji.
Elita v mirnih časih za ograjo
Nato je bilo korone konec. Konec je bilo tudi histerije. Letošnja proslava je že tretja v času povsem brez koronskih ukrepov. Kljub temu so se Tanja Fajon, Milan Kučan, Luka Mesec, Asta Vrečko skrivali za vojsko varnostnikov in ograj, ki so bile postavljene dlje od prizorišča kot kadar koli v času samostojne države.
Mediji o popolni blokadi proslave seveda niso zapisali niti ene povedi, fotografije in posnetki s proslave pa so bili skrbno zrežirani, tako da je bilo videti, kot da gre za odprti prostor, kamor lahko zaide vsakdo in se druži z rdečo elito na odru. Če ne bi bilo socialnih omrežij, ne bi nikoli vedeli, kako zelo zagrajeni in odtujeni od ljudstva so predstavniki oblastnih skrajnežev, ki suvereno vladajo državi.
Ankete in resničnost
Kljub temu da vsak Slovenec po treh letih že na lastnem žepu čuti katastrofalnost Golobove skrajno leve vlade, je videti, kot da ankete javnega mnenja še vedno pravijo, da imata levica in desnica volilno telo razdeljeno približno na pol, še več, da je osovraženo Gibanje Svoboda še vedno pomembna politična sila v državi, včasih le nekaj odstotnih točk za stranko SDS. Kaj si volivci res mislijo, vidimo le občasno, npr. na referendumu o privilegiranih umetniških pokojninah.
