Piše: Vančo K. Tegov
Včeraj je v prečudovitem okolju v bližini Šoštanja, pravzaprav v okolju lepih in zelenih gozdov in zdravem ter domoljubnem vzdušju, potekla slovesnost ob bližajočem slovenskem državnem prazniku, ki sta jo organizirali Združenje VSO Zahodna Štajerska in šoštanjski odbor SDS.
Lep petkov večer je bil. Plemenit, domoljuben bogat. Bogat, z vsem tistim kar mora biti pri vsakem zavednem Slovencu, domoljubu in državljanu, ki daj kaj nase in na tisto kar imamo in moramo imeti, svojo državo, na svojem ter državo, ki smo si jo samo izborili, brez pomoči od kogarkoli, brez da bi bili narejeni za potrebe kogarkoli od zunaj, le za naše domače, slovenske državljane. To imamo, to moramo tudi ohraniti tudi za rodove za nami. Ja, in temu smo včeraj namenili svoj dan, srce, veselje da jo imamo in zavezo da jo želimo imeti in ohraniti za vedno.
Temu je bila namenjena maša za domovino pri Svetem Antonu Puščavniku na Skornem pri Šoštanju, ki jo je daroval plemeniti in zavedni duhovnik, ki je dolga leta služboval drugje, da je le pred kratkim prišel v domače kraje in dal srce in vse kar je potrebno, da služi svojim ljudem in da je z njimi in nami.
Imamo svojo državo, svojo kulturo, svoj jezik. To ni samo po sebi umevno, zato si je treba trajno in neprestano prizadevati, jo hraniti in ohranjati. Zato tudi ta slovesnost.
Temu je bil namenjen tudi čas in prisotnost našega osamosvojitelja in osrednjega govornika Janeza Janše.
“Spoštovane Slovenke in Slovenci,
»pred nami je 25 junij, to je največji državni praznik v državi Sloveniji. Slovenci smo šli v zgodovini skozi številne preizkušnje. … V zgodovini slovenskega naroda je bilo veliko sijajnih dogodkov, veliko sijajnih narodnih buditeljev in umov zaradi katerih smo se ohranili na tem koščku, prelepem koščku planeta, ki si ga je marsikdo želel.
To je čas ko je združil narod da je postal gospodar na svoji zemlji. Slovenci imamo zdaj ta čas. Ta čas se je začel leta 1987, ko je bil spisan program osamosvajanja slovenskega naroda in demokratizacije družbe do maja 1992, ko je pred palačo Združenih narodov bila izobešena slovenska zastava in s tem tudi bili oziroma poslati dokončno mednarodno priznana država. Slovenci nismo nikomur dolžni za lastno osamosvojitev. Nimamo nobenih zgodovinskih dolgov kar se tega tiče. So države ki so jih naredili drugi, mi smo si lastno državo naredili sami. Tisto, kar je bolj pomembno, je to, da smo to naredili enotni. Slovenski narod je bil enoten, politika je bila razdeljena. Ta enotnost naroda je bila izpričana na plebiscitu, to je pravzaprav edini trenutek v zgodovini, ko smo si sodbo pisali sami, nihče drug nam jo ni in ta sodba je bila veličastna. Ta sodba ki smo o pisali na plebiscitu tako prepričljiva, tako da so bili nekateri proti, si niso upali proti tej sili naroda…..
Tiso, kar v teh prazničnih dneh obhajamo v spomin na čas, ko smo Slovenci dosegli največ v svoji zgodovini, je zavest da nič še ni trajno izgubljeno, sami upravljamo s sabo, sami smo odgovorni za svoj glas, ki ga damo na volitvah ali referendumih in od tega je odvisno dogajanje v državi. Korajža velja. Kar še nismo naredili, bomo v prihodnosti, ključno je, da črpamo iz časov ko je nas kot narod združil.
Bog živi Slovenijo!”
Pred tem je imel nagovor Stane Zorko, predsednik VSO Zahodna Štajerska, ki je med drugim poudaril pomen domoljubja ter smo lahko ponosni na doseženo ter na tiste ki smo, so čutili, da je potrebno odzvati se klicu domovine v časih, ko je bilo to najbolj potrebno.
Slovesnost je bila obogatena s kulturnim programom s tani pevske zasedbe Mačice, mlada domačinka in pevka Enja Stropnik ter harmonikarica Gaja Hladin.
Za zaključek je bil še prižgan kres kot simbol očiščenja topline in upanje. Nato je sledilo druženje.
