Piše: G. B.
V novi številki revije Demokracija objavljamo reportažo s pogovornega omizja o nekdanji koaliciji Demos, kjer je bil izražena tudi potreba po premisleku o prihodnosti Slovenije ter volitvah, ki prihajajo. Pišemo o grobih lažeh premierja Goloba, ki mu je laž postala način življenja, prav tako se k lažem zateka celotna koalicija. Pišemo, kako je parlamentarna zakonodajno-pravna služba dobesedno raztrgala novi medijski zakon Aste Vrečko ter kako želi koalicija na vplivno funkcijo spraviti ljubiteljico migrantov, sprašujemo pa se tudi o ozadjih zadnjih sporočil predsednika NSi Mateja Tonina iz Bruslja, saj vse kaže na to, da Svoboda izsiljuje NSi. Z Demokracijo boste vedeli več!
Robert Golob je svoje vodenje vlade zasnoval na lažeh in manipulacijah. Da bo to način njegovega delovanja (modus operandi) je nakazal že pred volitvami in tako je tudi danes. Edino, o čemer se pred volitvami ni zlagal in čemur v zadnjih skoraj treh letih vladanja zvesto sledi, je napoved o višjih davkih. Večina mu tega ni verjela. Kakšna zmota! Golobovih laži in manipulacij je toliko, da bi o tem lahko izdali že zbrana dela, kot se je slikovito izrazil Aleš Hojs, nekdanji minister za notranje zadeve. V nadaljevanju jih bomo predstavili nekaj, zadnja odmevnejša pa je laž o pokojninah in spremembi zakonodaje iz leta 2012, to je v času vlade Janeza Janše. Zaradi laži in manipulacij o pokojninah je zdaj SDS vložila interpelacijo o delu in odgovornosti vlade.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
V novi številki Demokracije še preberite:
Pogovorno omizje ob 35. obletnici ustanovitve Demosa
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je v kulturnem domu v Šentjoštu nad Horjulom 25. februarja pripravilo pogovorno omizje ob 35. obletnici ustanovitve Demosa ali Demokratične opozicije Slovenije, velike koalicije, ki je zmagala na prvih slovenskih volitvah leta 1990 in kasneje uspešno dosegla slovensko osamosvojitev. Tokrat so se osamosvojitelji srečali v kraju, ki je pomemben del naše zgodovine, saj so bile v Šentjoštu med drugo svetovno vojne organizirane prve vaške straže, ki so se zoperstavile komunističnemu nasilju. Dvorana je bila polna, za obiskovalce je bilo postavljenih več dodatnih klopi, a so kljub temu številni morali stoje poslušati pet govorcev večera. Med njimi so bili predsednik VSO Lojze Peterle, ki je bil predsednik prve slovenske vlade in takratni predsednik Slovenske kmečke zveze, takratni obrambni minister Janez Janša, zunanji minister Dimitrij Rupel, notranji minister Igor Bavčar in poslanec prvega sklica državnega zbora Janez Podobnik.
Notranja stiska NSi: Gibanje Svoboda izsiljuje Tonina
Ali se je NSi znašla v spirali izsiljevanja? Nekatere zadnje poteze in izjave njenega predsednika Mateja Tonina kažejo veliko živčnost. Očitno je nekomu znova v interesu, da zaneti čim več nesoglasij znotraj opozicije. Viri nas že dolgo opozarjajo, da politiko NSi v glavnem usmerja glavno tajništvo NSi, ki ga že dolga leta vodi vplivni Robert Ilc, v 90. letih vidni član podmladka Slovenskih krščanskih demokratov. Prav njegovo delovanje naj bi bilo stranko spravilo v precejšnje težave, še zlasti po tistem, ko so poslanci NSi začeli bolj opozicijsko delovati, na drugi strani pa je Gibanje Svoboda prek svojih medijskih izpostav (denimo Necenzurirano) začela izsiljevati NSi, naj privoli v podporo ustavnim spremembam, kar naj bi bila ta že obljubila.
Intervjuji: dr. Renato Podbersič, Janez Stušek in Lazar Potrebić
Pogovarjali smo se z zgodovinarjem dr. Renatom Podbersičem, ki je spregovoril o odnosu Slovencev do totalitarizmov, ter Lazarjem Potrebićem, vodjo foruma Salon Liberté v Bruslju, ki je spregovoril o nujnosti povezovanja tistih, ki nasprotujejo t. i. prebujenski kulturi. Janez Stušek, nekdanji direktor Sove, odvetnik in predsednik odbora za obrambo v strokovnem svetu SDS, pa je pojasnil, kakšna je trenutna varnostna situacija v Evropi in v svetu. »Varnost ni nekaj, kar lahko preprosto ignoriramo – »če si v savani in nočeš pojesti leva, to še ne pomeni, da lev ne želi pojesti tebe« (res je tudi, da te vsak lev ne želi pojesti, vendarle generalno zanikanje tega je po moji oceni velika strateška napaka). Že Rimljani so govorili: Si vis pacem, para bellum – če želiš mir, pripravljaj vojno,« je med drugim dejal.
Namesto konkretnih rešitev nam vsiljujejo nove davke
Poslanci vladajoče koalicije (Svoboda, SD in Levica) so 21. julija 2023 sprejeli zakon o dolgotrajni oskrbi, s katerim so uzakonili obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo. Prispevna stopnja je določena v višini en odstotek za zaposlene, en odstotek za delodajalce ter en odstotek za upokojence (iz neto pokojnin). Zakon določa tudi možnost uvedbe doplačil leta 2028 ali kasneje, če prihodki iz naslova prispevkov ne bodo zadoščali za financiranje vseh pravic in drugih stroškov. Golobova koalicija je zakon o dolgotrajni oskrbi sprejela brez socialnega dialoga, na kar so opozorili tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZZZS) pod vodstvom Lidije Jerkič. Zapisali so, da je vlada pri sprejemanju »ignorirala strokovne institucije in socialne partnerje«.
Zakonodajnopravna služba DZ razstrgala medijski zakon Aste Vrečko
Zakonodajnopravna služba DZ je v zvezi s predlogom novele zakona o medijih (ZMed-1) pripravila obsežno mnenje, ki obsega kar 49 strani pripomb in pravnih opozoril – tu govorijo o neustavnosti, neusklajenosti, zmedenosti in pomanjkanju pojasnil za novosti. V omenjenem dokumentu je Zakonodajnopravna služba DZ (ZPS DZ) izpostavila več ključnih pomislekov glede predlaganega zakona, ki ga je ministrstvo za kulturo pod vodstvom ministrice Aste Vrečko poslalo v parlamentarni postopek konec leta 2024, vlada pa ga je potrdila na silvestrski večer na dopisni seji 31. decembra 2024 (!). Predlog zakona je nato po prvi obravnavi v državnem zboru 20. februarja 2025 s 46 glasovi državni zbor kljub nasprotovanju opozicije, zlasti stranke SDS, podprl.
Namesto dogovora buren prepir v Beli hiši
Trump hoče za podporo Ukrajini dogovor o rudninah, s katerim naj bi ZDA dobile zagotovila za poplačilo vseh milijard, ki so jih do sedaj namenile Kijevu. Zelenski je najprej zavrnil takšen predlog, zaradi česar sta si z novim ameriškim predsednikom izmenjala kar nekaj ostrih besed, čeprav se je zdelo, da sta državi našli rešitev in da se bo njun odnos znova umiril. Ukrajinska delegacija z Zelenskim na čelu je v petek, 28. februarja, tako obiskala Washington, da bi z ZDA podpisala dogovor. Namesto tega pa je pred kamerami svetovnih medijev prišlo do še ostrejšega prepira med Trumpon in njegovim podpredsednikom JD Vanceom ter Zelenskim. Ukrajince so predčasno odslovili iz Bele hiše.
V novi Demokraciji objavljamo analitične kolumne naših urednikov, novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Gašper Blažič, Vida Kocjan, Marjeta Bogataj, Jože Biščak, Vinko Gorenak, Matevž Tomšič, Janez Remškar, Vančo K. Tegov, Dominik Štrakl, Borut Korun, Andreja Valič Zver in Keith Miles.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
